Mesto na skali in v srcih

Kranjčani imamo dokumentarni film o svojem mestu. Ni bilo visokega proračuna niti velike produkcijske ekipe in ne večletnega raziskovanja ter pisanja scenarija. Film Kranj, mesto na skali je v gverilskem naskoku ustvarila ekipa Kranjčanov, prešteli so se na prste ene roke, ki jo je vodil scenarist in režiser Toni Cahunek. To, da ni veliko (če sploh) mest v Sloveniji, ki bi se lahko pohvalila s takim filmom, je sicer posreden, a zagotovo prvi razlog za ponos. Ta sicer vseskozi veje iz filma, saj v njem izvemo veliko zanimivih zgodovinskih podatkov in pomembnih dogodkov, ki mesto kažejo za posebno. Prav dejstvo, da Kranj v svojem drobovju sedemtisočletne zgodovine skriva ogromno zgodb, je avtorju, veščemu žanra dokumentarnega filma, narekovalo odločitev za kronološko predstavitev – od prve naselbine do današnjega časa, ko Kranj znova in ne prvič v svoji zgodovini išče svojo identiteto. In kdo je za pogled v preteklost primernejši kot strokovnjaki iz muzeja, za vizijo v prihodnost pa uspešni ljudje z različnih področij, od kulture prek turizma do športa.

Cahunek je v film povabil kar 22 kompetentnih sogovornikov, ki so tako po strokovni plati kot z drobnimi, iskrivimi zanimivostmi razkrivali kranjsko zgodbo. Čeprav se zgodovina včasih lahko zdi dolgočasna, tokrat ne dobimo takega vtisa. Nasprotno – prav minuli časi, za Kranjčane enkrat dobri, drugič slabi, so močan, lahko bi rekli nosilni del dokumentarca. In ob predstavitvi nekaterih pomembnih osebnosti, ki so tu živele ali delovale, tudi izvor našega ponosa. Seveda bo vsak domačin, ki čuti nekaj pripadnosti svojemu mestu, v filmu tudi marsikaj pogrešal. Pri sedmih tisočletjih in vsej genski raznolikosti ljudi, ki tu živimo, je to še kako razumljivo. A vendarle, po filmu bomo na hiše, ulice, trge, na tla pod svojimi nogami v spoznanju, kdo vse je tu živel, gledali drugače. Še tako velik pesimist in nergač odslej ne more reči, da je Kranj »k'r neki«.

Naj povzamem enega izmed v svetu znanih kranjskih športnikov, košarkarja Marka Miliča, ki je v filmu povedal, da so se v ameriški profesionalni ligi kolegi v ekipi običajno predstavljali z imeni slovitih univerz, ki so jih obiskovali, in velikih mest, v katerih so živeli, on pa je vedno rekel le, da je »Marko from Kranj«. Zame, Kranjčana, je izjava enakovredna vsem tistim slovenskim zastavam, ki vsako leto marca plapolajo v Planici.