Turiste bodo vabili v Ceh
Jerneja Šimenc je s preureditvijo prvega nadstropja hiše na Kapucinskem trgu 11 v Škofji Loki turistom ponudila nove turistične sobe in apartmaje s šestnajstimi ležišči. V spoštovanju do izročila loških rokodelcev jim je vdihnila vsebino cehovstva in jih tudi poimenovala Ceh.
Škofja Loka – Hiša, ki dominira na levem bregu Selške Sore, je bila v svoji skoraj tristoletni zgodovini znana pod več domačimi imeni: Stara prajerca, pri Moharju, pri Ogrinu. Doživela je mnogo prezidav in zamenjala vrsto lastnikov (pivar, trgovec s platnom in župan, trgovka z vinom, zidarski mojster …), v njej so bila skladišča vina, piva, platna, vinotoč in stanovanja …. Jernejina družina je bila v hiši prisotna skoraj sto let, od otroštva je nanjo močno navezana in sedaj se je odločila, da svojo dediščino temeljito obnovi in jo nameni turizmu.
Pri obnovi, ki je ohranila elemente te stavbe iz leta 1720, so uporabili čim več naravnih materialov, delo domačih mojstrov in delavcev ter jo opremili z izdelki iz lokalnih podjetij, sicer pa je sodobno energetsko urejena, je povedala Jerneja Šimenc, ko je ob dnevu odprtih vrat novo turistično pridobitev Škofje Loke razkazovala obiskovalcem. V njej je uredila sobe in apartmaje s 16 ležišči: ti se lahko uporabljajo bodisi kot apartmaji bodisi kot samostojne sobe, vsaka ima kopalnico, oddajali pa jih bodo po načelu bed & breakfast (nočitev z zajtrkom). V soseščini je za vsakega od apartmajev najela tudi parkirna mesta. »Čeprav se je informacija o novih turističnih apartmajih širila le prek ustnega izročila, imam že rezervacije zanje. To med drugim kaže tudi na dejstvo, kako Loki manjka turističnih namestitev,« je povedala Šimenčeva.
Kako se je sploh rodila zamisel, da se začne komercialistka, ki je doslej delala v gradbeništvu, ukvarjati s turizmom? Pravi, da je o tem sanjala že od mladih let, ko pa je v gradbeništvu izgubila delo, je izkoristila novo priložnost. Naložba je bila precejšnja, z možem Rokom, ki jo brezpogojno podpira »zaradi njenih iskric v očeh«, ocenjujeta, da je v obnovo vloženih okoli 200 tisoč evrov. Skozi projekt ženskega podjetništva je pridobila pet tisoč zagonskih evrov (in možnost usposabljanja za podjetniško pot), na razpisu Eko sklada blizu tri tisoč, in tudi to je pomagalo sestaviti celotni mozaik.
Jerneja ima iskrice v očeh tudi, ko pripoveduje zgodbo hiše, iz katere se skozi vsako okno vidijo tri ključne loške dominante: Sora, grad in cerkev. Hiša je bila v preteklosti domovanje različnih cehov, zaradi česar je v svoji turistični vlogi dobila ime Ceh. In tudi opremljena je v teh duhu: apartmaji so posvečeni kovaštvu, lončarstvu, krojaški in klobučarski obrti, medičarstvu. Tako med detajli, ki označujejo posamezne sobe, najdemo klobuke, »ta mal' loški kruh'k«, pa tudi podobe s freske Sveta nedelja s cerkve v Crngrobu, ki označuje, česa vsega se ne sme delati na nedeljo. In to naj bi se ne delalo tudi, ko si na dopustu, pravi Jerneja Šimenc. In še ena posebnost te hiše se pokaže takoj, ko vstopimo vanjo: s ceste namreč prideš v tretje nadstropje hiše in se nato po stopnišču spustiš v prvo. Tej posebnosti hiše je posvečena kitica v stari »loški himni«: Že v Prajerci ta stari zreš pravi umotvor, takoj si v tretjem štuku, brez de bi šou kej gor.