Zlati grb

Zlati grb je visoko priznanje, ki ga Občina Škofja Loka podeljuje ob občinskem prazniku zaslužnim posameznikom in društvom. Letos ga med nagradami ne bo, kajti komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki občinskemu svetu predlaga občinske nagrajence, je z večino glasov sklenila, da Muzejsko društvo Škofja Loka zlatega grba ne dobi. Drugega predloga za to prestižno občinsko priznanje pa ni bilo.

Muzejsko društvo Škofja Loka je letos staro 80 let in predlagatelji so menili, da si ob častitljivem jubileju zasluži priznanje. Predlagatelji so bile ugledne loške kulturne ustanove (Knjižnica Ivana Tavčarja, Loški muzej, Gimnazija Škofja Loka) in društva, pobudo so podprli častni občani dr. Aleksandra Kornhauser Frazer, Ivan Oman in dr. France Štukl ter nekatere državne ustanove. Muzejsko društvo so ustanovili leta 1937 na pobudo »profesorskega ceha« (glavni ustanovitelji so bili dr. Pavle Blaznik, dr. Tine Debeljak in profesor France Planina) z namenom pospeševanja domoznanstva na ozemlju nekdanjega loškega gospostva. Društvo je ustanovitelj Loškega muzeja, prvega splošnega muzeja v Sloveniji, ustanovljenega na pobudo ljudi. Bilo je tudi pobudnik Aleje znamenitih Ločanov. Danes se ukvarja z izdajanjem zbornika Loški razgledi (od leta 1954 je izšlo 62 številk), z izdajanjem knjig in publikacij, pripravlja diskusijske Blaznikove večere, priložnostne razstave in organizira društvene izlete. Med njegovim članstvom je vrsta uglednih imen, uveljavljenih tudi v širšem družbenem okolju. Kaj je torej zmotilo večino članov mandatne komisije, da pri glasovanju o zlatem grbu niso bili naklonjeni društvu, ki ima tak ugled, šteje okoli tristo članov in sodeč po prej naštetem vestno skrbi za ohranjanje domače zgodovine? Gre res za zmanjševanje članstva, notranja nesoglasja in težave pri vodenju društva, kot so v razpravi ocenjevali nekateri člani mandatne komisije? Ali pa gre za ideološke razloge, kot menijo tisti, ki so manjšinsko naklonili svoj glas za dodelitev zlatega grba? S te strani prihajajo informacije, da naj bi večina pritrdila ugotovitvi, da se muzejsko društvo preveč ukvarja s polpreteklo zgodovino. Morda so zamerili lanskim Loškim razgledom, ki so se ob 70-letnici konca druge svetovne vojne v veliki meri posvetili povojnim pobojem in prikritim grobiščem, medtem ko so zavrnili objavo prispevka dr. Ivana Kristana Razvoj slovenske državnosti in Občine Škofja Loka. Kjerkoli že tičijo razlogi, škoda je, da je na primeru muzejskega društva loška javnost razdvojena. To ni dobra popotnica za bližajoči se občinski praznik.