Kranj, mesto na skali
V četrtek so v Prešernovem gledališču predpremierno predstavili dokumentarni film o zgodovini mesta Kranj z naslovom Kranj, mesto na skali avtorja Tonija Cahunka.
Kranj – Dokumentarni film o mestu Kranju je nekaj tako zelo posebnega, da velja ob njegovem prvem predvajanju pripraviti dogodek. In ta je prejšnji četrtek v Prešernovem gledališču tudi bil. Na prvem na pol javnem predvajanju, saj je bilo to namenjeno predvsem povabljeni publiki, so si film prišli ogledat mnogi znani Kranjčani z različnih področij javnega življenja, kulture, športa, gospodarstva, javnih zavodov in seveda tudi politike … Bržkone ga ni bilo med nami, ki ne bi v filmu iskal svoje hiše, bloka, v katerem živi, kot je pravilno v uvodu ugotovil avtor filma Toni Cahunek.
V več tisočletjih kranjske zgodovine seveda ne manjka zanimivih zgodb, zapisanih, v zadnjih sto in več letih tudi fotografiranih, redko zabeleženih na filmski trak in tistih, ki si jih na podlagi zgodovinskih dejstev lahko le predstavljamo. Toni Cahunek, diplomirani igralec, novinar, moderator, komentator in vse življenje Kranjčan, se je svojega mesta lotil kronološko. V razkrivanje zgodbe mesta od prvih znanih zasejanih semen ljudstev, ki so tu živela pred kakimi sedem tisoč leti, do industrijskega razvoja po drugi svetovni vojni in razmišljanj o poti, ki naj bi jo občani izbrali za prihodnost, je avtor vključil kar 22 sogovornikov, od teh jih je tretjino našel v za poglede v preteklost najbolj kompetentni instituciji Gorenjskem muzeju oziroma na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ko gre za dr. Milana Sagadina, ki je z dr. Vereno Perko tudi odprl film v, lahko bi rekli, »arheološki preteklosti« mesta.
Mesto, njegov razvoj in posebnosti v posameznih obdobjih tako spremljamo v razlagah sogovornikov skozi oči stroke, kar je dobro. Avtor je, o tem ne dvomim, iz številnih dolgo posnetih pogovorov znal izluščiti, kar je pomembno in hkrati za gledalca zanimivo, in v prvi vrsti tisto, zaradi česar je Kranj pomemben, tako v domovini kot v svetu. Govorniki običajno nastopajo pred prostori, objekti, artefakti, o katerih govorijo. Kjer je bilo to mogoče, so dogodki podloženi z arhivskimi posnetki oziroma dokumentarnim gradivom. V zgodbo je vključil nekaj »pospeševalcev« aktualne kulture v mestu, k besedi pa so prišli tudi športniki, ki so v zadnjih desetletjih ponesli v svet ime Kranja. Prav slednji, tako kot na primer glasbenik Andrej Šifrer, nam v svojih izjavah pocrkljajo naša čustva – češ Kranj pa le ni kar tako. Če seveda ponosa že prej nismo uspeli začutiti v predstavljanju kranjske zgodovine.
Dobro uro dolg dokumentarec je »podložen« s posebej za film komponirano glasbo Drejca Pogačnika, pri samem vizualnem vtisu mesta pa velja omeniti odlično kamero, ki iz pravih zornih kotov dodatno poudarja stavbe, objekte in predele mesta, simpatični pa so tudi prehodi iz enega zgodovinskega obdobja v drugega, ko se pogled kamere z dronom dvigne v zrak in mesto za nekaj trenutkov nadredi še večje. Seveda ga ni Kranjčana, ki ne bi znal našteti, kaj vse v filmu manjka, naj gre za kakšno pomembno osebnost ali pa dogodek, ki se ni uspel uvrstiti v dobro uro dolgo zgodbo o Kranju. Kakorkoli že, Kranj ima film. Oglejte si ga v katerem od julijskih predvajanj v letnem kinu v Vovkovem vrtu. Kranj vam bo še bolj všeč.