Zgodovina mesta Kranja

V Prešernovem gledališču Kr­a­nj so prikazali predpremiero dokumentarnega filma o zgodovini mesta Kranj. Kljub (samo)hvali, da je bil film posnet veliko hitreje, kot to delajo ameriški strokovnjaki, gre tudi za nekaj napak, na katere je dobro opozoriti. V filmu je posebno v začetku nekaj več kot odličnih predstavitev preteklosti, proti koncu pa stvar zaide tudi v realsocialistično pripovedovanje bajk in pretiravanje (npr. 10.000 ljudi na odprtju mosta čez Savo).

Nerazumljivo je, da v filmu ni niti omenjena največja zanimivost Kranja – kanjon reke Kokre. Poleg Kranja naj bi bilo na svetu samo še v ZDA eno mesto, ki slovi, tako kot Kranj, po tem, da ga deli takšna soteska, ki je (mimogrede) tudi polna zanimive preteklosti …

Seveda smo lahko (ponovno) slišali tudi to, da sta (naj bi) bila Bleiweis in Prešeren različnih svetovnih nazorov. Sicer nam je pred leti Črtomir Zorec (»kriv« je, da je Kranj postal Prešernovo mesto) v Gorenjskem glasu zagotavljal o prijateljskih debatah, ki sta jih imela, obkrožena s Kranjčani, pred Bleiweisovo rojstvo hišo. Črtomirja Zorca v filmu ni. Morda pa je še večji manko, da ni niti z besedico omenjen najuspešnejši kranjski župan vseh časov Ciril Pirc, ki je »kriv«, da so na njivah in travnikih ob Savi pod mestom zrasle številne tovarne, ki so poskrbele za mestni industrijski razvoj.

Sicer gre za zanimiv poskus, vendar tudi pri njem velja, da tisti, ki dela, tudi greši …

Peter Colnar