Petnajst let društva Hospic

Pred petnajstimi leti je bilo tudi na Gorenjskem ustanovljeno društvo Hospic. Društvo je obletnico obeležilo s predavanjem o podpori svojcem v času bolezni in umiranja najbližjih ter v času žalovanja.

Radovljica – Spremljanje umirajočega je na videz ena najtežjih stvari, zato mnogi mislijo, da tega ne bi zmogli, iz izkušenj vedo povedati v društvu Hospic, ki na Gorenjskem deluje že petnajst let. »A to ni res, spremljanje terminalnega bolnika zmore vsakdo, saj umirajoči s svojim odnosom do življenja, ki ga zapušča, spremljevalca bogati. Pomembno je, da bolnike podpremo v njihovem dostojanstvu življenja in tudi smrti,« poudarja Mira Stušek, predsednica društva, ki gorenjski odbor društva Hospic vodi že deset let, odkar je nadomestila prvo predsednico Štefko Ferbežar. »Seveda je izredno težko izpustiti človeka, ki ga imamo radi. Tolaži pa nas lahko misel, da smo zanj storili vse, kar smo lahko: da smo dovolili, da do konca sam odloča o sebi glede hrane, obleke, jemanja zdravil, sprejemanja obiskov, druženja in drugega. Da smo znali upoštevati, da bolnik izpušča neskončno več kot mi, to je svoje zdravje, drage ljudi, moč, delovne naloge, prosto gibanje in nazadnje življenje.«

V toku življenja se moramo zavedati, da bomo slej ko prej ostali sami, še poudarjajo, zato se moramo tudi učiti biti sam. »Če bomo znali biti sami, bomo kakovostno živeli tudi odnose z drugimi. Če nismo pripravljeni, da bomo v starosti, če ne prej, ostali sami, in se nismo naučili sprejeti samote kot nečesa pozitivnega, bomo lahko zelo zagrenili življenje sebi in ljudem okrog sebe. In končno: umreti bomo morali sami, čeprav bomo morda imeli ob sebi prijazne spremljevalce.«

O takih in podobnih temah se pogovarjajo na predavanjih in predstavitvah Slovenskega društva Hospic. S tem detabuizirajo smrt in želijo tistim, ki se srečajo z njihovim strokovnim osebjem ali prostovoljkami, približati misel, da je umiranje sestavni del vsakega življenja. V Podvinu na dogodkih, ki jim rečejo Hospickafe, prirejajo srečanja z znanimi osebnostmi in drugimi, ki podelijo svoje boleče izkušnje ob izgubah najdražjih.

V petnajstih letih delovanja na Gorenjskem so se zamenjale številne prostovoljke, vodenje je pred desetletjem prevzela Mira Stušek, velik zagon je društvo dobilo, ko so lahko zaposlili strokovno delavko. V tem obdobju so na Gorenjskem spremljali okrog 250 umirajočih, podpirali 380 njihovih svojcev, se pogovarjali s 300 žalujočimi, poslali na tabor 15 žalujočih otrok. Imajo redne mesečne sestanke za žalujoče odrasle v Radovljici in Kranju, organizirajo delavnice za otroke in pripravljajo predstavitve svojega delovanja.

»Ljudem je težko odpreti vrata v najtežjem času, to je ob bolezni, umiranju in žalovanju. A tisti, ki so to storili, so spoznali, da medicinska sestra, socialna delavka in tudi prostovoljke znajo ublažiti stisko in pomagati svojcu, da brez strahu sprejme umirajočega v domačo nego.«

Gorenjska izpostava društva Hospic je bila ustanovljena 9. maja 2002 na Jesenica, ustanovilo jo je nekaj slušateljic prvega in drugega šolanja novih prostovoljcev na Jesenicah pod vodstvom Štefke Ferbežar.