Sončne elektrarne spet zanimive

Po ukinitvi subvencij je zanimanje za sončne elektrarne v Sloveniji precej usahnilo, a uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki je stopila v veljavo januarja lani, je sončne elektrarne spet naredila zanimive. Še posebej, ker država zanje znova namenja tudi subvencije.

Podporezen – Podjetnik Božo Prezelj iz Podporezna je eden tistih, ki ga je lani uveljavljena uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov spodbudila, da je na streho svoje mizarske delavnice postavil malo fotovoltaično elektrarno za samooskrbo moči 10,5 kilovatov. V omrežje je bila priključena v začetku lanskega oktobra, kot ena prvih na Gorenjskem in tudi v Sloveniji. Elektro Gorenjska je sicer doslej izdalo 62 soglasij za samooskrbo, medtem ko je v omrežje priključenih 38 elektrarn.

»Elektrarno mi je sprojektiral Zeleni razvojni preboj s Prelog pri Slovenski Bistrici, nato pa sem šel na Elektro Gorenjska po soglasje za priključitev,« je pojasnil Prezelj in dodal, da se je postopek odvil zelo hitro, saj je od njegovega prvega obiska gorenjskega elektrodistributerja do priključitve male sončne elektrarne preteklo zgolj 40 dni.

Prezljevo elektrarno napaja 40 polikristalnih modulov Rec Solar, moči 260 vatov, ki so preko optimizatorjev moči povezani z dvema tokokrogoma na trifazni pretvornik, ki spreminja enosmerno energijo v izmenično. Razprostira se na 66 kvadratnih metrih površine, večinoma pa jo je postavil Prezelj sam. »Le električni del sistema je naredil projektant, Elektro Gorenjska pa je priključilo elektrarno na omrežje in zamenjalo števec, ki mora biti dvosmerni, da beleži, koliko energije oddaš in koliko jo porabiš. Z Elektrom sem tudi podpisal pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje in o dobavi električne energije,« je razložil. Z lastnim delom je investicijo pocenil za tri do štiri tisoč evrov na dobrih 20 tisočakov. »Mi je pa investicijo za 1800 evrov podražila odločitev za vgradnjo optimizatorjev napetosti, vendar ti zagotavljajo do 25 odstotkov večji izkoristek v primerjavi s klasično napravo in visoko stopnjo protipožarne varnosti.«

Jeseni, po prvem letu delovanja, bo lahko bolj natančno ocenil, kako hitro se mu bo povrnila investicija, za zdaj kaže na osem let. Račun za elektriko za njegovo kmetijo in mizarstvo je v preteklosti znašal od 200 do 300 evrov na mesec. »Računi so sedaj občutno nižji, saj plačujem samo mesečni prispevek za priključek – 50 evrov glede na moč moje elektrarne. Ne plačujem pa energije in stroškov, povezanih z njo: omrežnine, trošarine in DDV na energijo,« je pojasnil.

Prezelj pričakuje, da bo mala sončna elektrarna na letni ravni proizvedla dovolj energije za lastno oskrbo. »Letno porabim 15.000 kilovatnih ur energije. Fotovoltaična elektrarna je od novega leta proizvedla 4500 kilovatnih ur, s tem da najbolj sončni meseci šele prihajajo. Rekord dneva sem zabeležil 21. aprila, ko je bila dnevna proizvodnja 76,3 kilovata, medtem ko v snegu, megli ali slabem vremenu dela z 10 do 15-odsotno zmogljivostjo. Sem pa že marca pridelal sto kilovatov viška, je pa res, da nisem sušil lesa. Sušilnica za les je velik porabnik energije, ob normalni uporabi potrebuje 150 kilovatnih ur na dan in takrat dnevna proizvodnja ne pokriva potreb,« je razložil.

Po uredbi lahko napravo za samooskrbo postavi gospodinjski ali mali poslovni odjemalec. Priključena je na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo stavbe, največja dovoljena nazivna moč pa je 11 kVA. Skladno z uredbo se lastniku naprave pri obračunu električne energije in omrežnine upošteva razlika med prevzeto in oddano električno energijo, odčitano ob zaključku koledarskega leta. Morebitni višek proizvedene elektrike se brezplačno prenese v last dobavitelja, manko pa se plača po tržni ceni.