»Denar ni nič vreden, če ga ne zapraviš!«

To so besede legendarnega inovatorja, skoraj 99-letnega Petra Florjančiča z Bleda, svetovljanskega, drznega in duhovitega moža, katerega življenje in delo sta zdaj predstavljena na pregledni razstavi z naslovom Ko ideja postane lastnina, ki je na ogled na Jesenicah.

»Zdaj prodajam starost!« Takole šegavo je na vprašanje, kaj počne zdaj pri skoraj 99 letih, odgovoril legendarni inovator Peter Florjančič z Bleda, mož, ki je s svojimi inovacijami zaslužil milijone, a obenem nekajkrat tudi vse izgubil, ker, kot pravi, »denar ni nič vreden, če ga ne zapraviš«. Je človek z osemdesetimi leti delovne dobe, sedem desetletij je bil oženjen z isto ženo, imel je pet državljanstev in sedem hiš po Evropi. A kar je najpomembneje, v svojem dolgem, razburljivem življenju, v katerem se je družil s kraljevimi glavami, svetovno znanimi igralci in umetniki, je nenehno ustvarjal nove in nove inovacije, patentiral je štiristo izdelkov, od tega jih je kar 43 prišlo do faze proizvodnje. Najbolj znane inovacije so tri: ročne polavtomatske statve, ki so bile leta 1943 njegov prvi patent, steklenička za parfum z razpršilom in okvirček za diapozitive. O Petru Florjančiču so bile napisane knjige in posneti filmi, zdaj pa so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri v sodelovanju z Uradom za intelektualno lastnino pripravili tudi pregledno razstavo o njegovem življenju in delu z naslovom Ko ideja postane lastnina. Ta bo do sredine junija gostovala v Kolpernu na Jesenicah, na njej pa so strnili drobce Florjančičevega bogatega življenja in številnih inovacij. Na ogled so številne njegove inovacije, od prve, ročnih polavtomatskih statev, do najnovejših, kot so denimo prototip vilic za enostavnejše nabadanje hrane, pa papirnati prtiček, ki omogoča pet načinov uporabe, ovitki za plačilne kartice, stojalo za knjige in njegov zadnji izum: ptičja krmilnica, ki se pritrdi na okno.

Torkovega odprtja razstave se je udeležil tudi Peter Florjančič, ki je, čeprav je marca dopolnil 98 let, še vedno radoveden in samosvoj človek, svetovljan po duši, drzen v dejanjih in duhovit sogovornik. Še vedno ogromno dela, v hotelu Kompas na Bledu ima svojo pisarno, kjer skupaj s sodelavci ustvarja izume in prijavlja patente. »Glava mi nenehno dela. Če je glava v redu, je v redu tudi telo. In jaz sem bil v življenju le sedem dni v bolnišnici,« je pripovedoval, ko se je oziral v svoje pestro življenje, v katerem je, kot je priznal, imel tudi veliko sreče. »V življenju moraš imeti tudi malo sreče. In jaz sem jo imel!« V življenju je zaslužil milijone, a je, kot je dejal, denar zmeraj hotel takoj – zato, da ga je lahko takoj zapravil. Živel je v Švici, Monaku, Avstriji, Nemčiji in Italiji, nekaj časa tudi v New Yorku, najlepše življenje pa je imel, kot je povedal, v Parizu. Od leta 1998 spet živi na Bledu, kjer je bil leta 1919 tudi rojen. In kaj je po njegovem mnenju največja svetovna inovacija? V svojem duhovitem stilu je odgovoril: »Najboljši izumitelj vseh časov je bil zame Arnold Schwarzenegger. Da njegova žena deset let ni vedela, da je imel s kuharico otroka – to je bil njegov najboljši izum!«