Mihael Omerza iz Ljubljane bo predstavil delovanje parnega stroja lastne izdelave. / Foto: arhiv Mihaela Omerze

Kako deluje parni stroj?

Mednarodni muzejski dan bodo v Mestnem muzeju Idrija obeležili z dogodkom ob stoosemdeseti obletnici postavitve prvega parnega stroja pri Rudniku živega srebra Idrija.

Idrija – V četrtek, 18. maja, ob 18. uri bo pred vhodno stavbo Frančiškovega jaška v Idriji živahno, saj bodo visoko obletnico prvega parnega stroja v Rudniku živega srebra obeležili na zanimiv način. Mogoče bo namreč v živo videti, kako deluje parni stroj.

Pojdimo v zgodovino. V idrijskem rudniku so 30. septembra 1837 nastale težave zaradi povečane količine jamske vode, ki je zalila spodnji del jame. Ker je bila zmogljivost črpalk na vodni pogon, t. i. kamšti, premajhna, so na pomoč poklicali strokovnjake iz Celovca in z Dunaja. Najprej so se odločili za postavitev parnega stroja za pogon črpalke pri Jožefovem jašku. Parna črpalka in obstoječa kamšt sta bili pri črpanju vode neuspešni, zato so leta 1838 pri Terezijinem jašku postavili še eno parno črpalko. Prva parna stroja pri idrijskem rudniku sta bila izdelana na Dunaju. V Idrijo so jih pripeljali razstavljena. Vsa vzdrževalna dela je vodil višji črpalni mojster Heyrovsky, ki je prav zato prišel iz Přibrama in ostal z družino v Idriji, dokler problem ni bil odpravljen.

Po uspešni postavitvi prvih dveh parnih strojev so nadaljevali s poglabljanjem Frančiškovega jaška in leta 1842 dosegli globino 276,9 metra. Za odvajanje jamske vode so leta 1846 pričeli odpirati nov rov, ki so ga poimenovali Florijanov vodni rov, ki še danes služi za odtok jamske vode v reko Idrijco. Rudnik živega srebra Idrija ima bogato tradicijo pri nakupu in postavitvi parnih strojev, saj je bil na Slovenskem med prvimi. Prvi parni stroj je sicer pričel obratovati leta 1818 v Trstu, leta 1835 pa v Ljubljani v rafineriji sladkorja – cukrarni.