Divjad, lov in fevdalizem

Pred drugo (svetovno) vojno so kmetje tožili predvsem zaradi škode, ki so jo povzročali zajci, ki so obglodali mlada sadna drevesa. Kakšne druge pomembne škode po divjadi pa praktično ni bilo. Lovski režim je bil namreč takšen, da se je populacija divjadi (prosto živečih živali) vzdrževala v takšnem stanju (številčnosti), da v kmetijstvu ni povzročala kakšne posebno velike škode.

Stvar se je popolnoma spremenila po letu 1945. Spremenil se je družbeni sistem, z njim seveda tudi režim lovstva ter gospodarjenja z divjadjo. Dobili smo namreč nov družbeni razred: partijsko nomenklaturo in z njo neofevdalizem (prosto po Đilasu). Novi razred si je prilastil pravico razpolagati z vsem, seveda tudi s prostorom. Kmet, še vedno formalni zemljiški posestnik, praktično pa brez pravic, kot v starem fevdalizmu, ki je bil odpravljen pred celim stoletjem. Tako se je tudi lovski režim vrnil v tisti čas. Zato so se začele težave ter škode po divjadi, ki se je čez vse pametne mere namnožila. Predvsem škoda, ki so jo povzročali divji prašiči, za katere se je prej komaj vedelo. Res, na začetku so celo organizirali pogone nanje, kasneje so jih pa začeli – gojiti. V posmeh kmetom, ki so jim povzročali ogromno škodo.

Tudi za medvede se je komaj vedelo, sedaj je medved razširjen praktično po vsej deželi. Zanimivo: ko je medved zašel v Ljubljano, so prišli policisti ter ga ustrelili. Ni bilo potrebno dovoljenje ministra. Tu se vidi enakost pred zakonom. Podeželje se obravnava drugače. Otroci se na poti v šolo morajo srečevati z zvermi.

Do kdaj še tako?

Skrajni čas je, da se s takim režimom za divjad in lovstvo konča! Potrebujemo novo zakonsko ureditev. O lovskih revirjih-loviščih morajo odločati občine z vključitvijo lastnikov zemljišč.

Divjad, ki je nevarna ljudem in domačim živalim, naj bo zaščitena v za to določenih rezervatih, drugje nima kaj iskati. V to kategorijo vključujem tudi divjega prašiča, ki je velika motnja v kmetijstvu. Kmetovalcu mora biti dovoljeno, da ga pokonča na lastnem zemljišču. Zato naj ima pravico do posesti strelnega orožja.

Smo dežela z agrokulturo. Ve se, kaj spada zraven in kaj ne. Zveri vsekakor ne. Vendar načrtujejo še nove.

Vse demokratične države imajo uzakonjen lovski režim, ki spoštuje lastnino, tudi postkomunistične, kot npr. Hrvaška in Madžarska, edino pri nas se ohranja »socialističen« neofevdalizem. Čas je, da se s tem preneha.

Problem lova in škode po divjadi traja že desetletja. Ali v Kmetijski zbornici o tem kaj razmišljajo?

Ivan Oman