Od leve: Lavičkov vnuk Slavko Vidic, predsednica Rotary kluba Tržič Naklo Janka Planinc in tržiški župan Borut Sajovic ob odkritju spominske plošče / Foto: Tina Dokl

Spomin na znanega lekarnarja

Ob petinsedemdeseti obletnici smrti lekarnarja in zbiratelja Bohuslava Lavičke so odkrili spominsko ploščo na hiši v Tržiču, kjer je Lavička živel in delal od leta 1911 do svoje smrti leta 1942.

Tržič – Med tistimi, ki so prišli v Tržič in pustili sledi in o katerih je govorila lanskoletna razstava v Kurnikovi hiši, je tudi ph. mr. Bohuslav Lavička. »Tržiški apotekar« je močno zapisan v spominu ljudi, njegov vnuk Slavko Vidic pa je ob ogledu razstave začel razmišljati o tem, da bi na hiši na Predilniški 2 v Tržiču, kjer je Bohuslav Lavička živel in delal od leta 1911 do svoje smrti leta 1942, odkrili spominsko ploščo. Za predlog je navdušil Rotary klub Tržič Naklo, Vidic je tudi njihov član, postavitev spominske plošče je sofinancirala Občina Tržič in še nekaj drugih donatorjev. V kulturnem programu ob torkovem odkritju spominske plošče sta z glasbenimi točkami nastopili Lavičkovi prapra vnukinji Iza in Gaja Klemenc.

Lavička se je rodil 1. maja 1879 v Chrudimu na Češkem. Po končani gimnaziji se je vpisal na študij farmacije na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je promoviral leta 1901. Po diplomi je služboval po različnih krajih Avstro-Ogrske in Švice, leta 1909 je prišel v Slovenijo in leta 1911 od lekarnarja Robleka v Tržiču odkupil lekarno. Z leti se je uveljavil kot priznan lekarnar, sam je gojil zdravilne rastline in jih predeloval v zdravila. Raziskovanje zgodovine farmacije in znanosti nasploh je bilo njegovo prirojeno nagnjenje in tako je skozi leta nastala obširna zbirka lekarniških predmetov in literature, ki jo danes hranijo v Leku v Ljubljani. Kot velik svetovljan in svobodomiseln intelektualec je bil s svojim kritičnim pogledom na takratno dogajanje trn v peti okupacijskim oblastem in kot talec ustreljen 16. julija 1942 v Kovorju. Slavko Vidic se je rodil nekaj let po smrti starega očeta, in kot so mu pripovedovali, je bil stari oče precej resen človek, predan profesionalnemu delu in zbirateljstvu, in kot že rečeno, človek prosvetljenja in svobodomiselnega duha.