Zgodnji krompir se po aprilski pozebi počasi obrašča.

Škoda letos še večja kot lani

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so zbrali prve podatke o škodi, ki jo je aprilska pozeba povzročila v kmetijstvu.

Kranj – Na Gorenjskem bo po oceni kmetijske svetovalne službe največji izpad dohodka v sadjarstvu. Pridelek sadja bo od 60 do 80 odstotkov manjši od običajnega, na nekaterih območjih bo izpad morebiti še večji, kar je odvisno od lokacije. Pozeba je prizadela tudi nekatere ekstenzivne sadovnjake, vendar pa bodo posledice manjše kot v intenzivnih nasadih. Pri zgodnjem krompirju so nadzemni deli rastline uničeni, krompir se obrašča, izkop krompirja bo kasnejši kot običajno pa tudi pridelek bo verjetno nekoliko manjši. Solati tudi koprena ni pomagala, robovi listov so porjaveli, takšna pa ni več zanimivo tržno blago. Pri beluših je pozeba uničila tedenski pridelek, nizke temperature pa vplivajo na nadaljnjo počasno rast poganjkov. Orehov letos na Gorenjskem ne bo, manj bo tudi jagod, ki so poškodovane od 80 do 90 odstotkov. »Končno oceno škode na prizadetih kmetijskih kulturah bo možno dati šele pred spravilom pridelkov,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da na stopnjo poškodovanosti vpliva tudi mikrolokacija.

»V zbornici predlagamo vladi, da preuči možnost dodelitve izredne finančne pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom in da sprejme interventni zakon, s katerim bi določila izdelavo končne ocene škode in oblike pomoči,« je ob predstavitvi prve ocene škode po pozebi dejal predsednik zbornice Cvetko Zupančič in poudaril, da je letošnja pozeba povzročila še večjo škodo kot lanska.