Še drugič za drugi tir
Poslanci koalicijskih strank so tudi v drugo potrdili zakon o drugem tiru. Vlada je obiskala savinjsko regijo. Začasen nadzor so uvedli tudi na meji z Italijo.
Zakon o drugem tiru še drugič potrdili
Državni zbor je v ponedeljek le z glasovi poslancev koalicijskih strank še drugič potrdil zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Vnovično glasovanje je bilo potrebno zaradi odložilnega veta, ki ga je po prvi potrditvi v državnem zboru izglasoval državni svet. Državni svetnik Jernej Verbič je obrazložil, da zakon o drugem tiru ne predvideva stabilne finančne konstrukcije, saj je za gradnjo drugega tira v zakonu zagotovljeno le 200 milijonov evrov iz državnega proračuna, nasprotujejo pa mu tudi v Luki Koper, Združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Sekciji za promet pri Obrtni zbornici Slovenije. Dvom vzbuja tudi sodelovanje Madžarske pri projektu, je še dejal. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben pa je v pozivu k vnovični potrditvi zakona poudaril, da je drugi tir prioritetni projekt vlade in koalicije. Za projekt so že dobili gradbeno dovoljenje, gradnja izvlečnega tira poteka, povezali so se tudi z zalednimi državami in dobili podporo Evropske investicijske banke ter Evropske komisije. Način financiranja, kot ga predvideva vlada, je pregleden, je poudaril.
Bolnišnici zagotovili denar za plače
Vlada je bila ta teden na dvodnevnem obisku v savinjski regiji. Med najbolj izpostavljenimi je bil obisk ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc v Bolnišnici Topolšica, ki se je znašla v težkem finančnem položaju, ima tudi blokiran račun in je ostala brez lastnih sredstev za izplačilo plač zaposlenim. Ministrica je že pred prihodom v Topolšico napovedala, da bo država v okviru kratkoročne rešitve zagotovila 700.000 evrov za izplačilo aprilskih plač 240 zaposlenim ter poplačilo najnujnejših dobav, ministrstvo pa že pripravlja tudi dolgoročno rešitev, ki gre v smeri strokovnega povezovanja s celjsko bolnišnico, način povezovanja pa bo določila stroka. Kolar Celarčeva je organom pregona tudi naznanila sum storitve kaznivega dejanja pri poslovanju Bolnišnice Topolšica, ki se nanaša predvsem na 8,5 milijona evrov vredno investicijo v energetsko sanacijo bolnišnične stavbe, za kar je nekdanje vodstvo bolnišnico brez soglasja dolgoročno zadolžilo.
Pahor: čas za spravo
Osrednja slovesnost ob dnevu zmage (9. maj), s katerim se spominjamo konca druge svetovne vojne, je tudi letos potekala v Topolšici, na enem od petih evropskih prizorišč, kjer je nemška vojska leta 1945 podpisala brezpogojno kapitulacijo. Slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor, je poudaril, da je več kot 70 let po koncu druge svetovne vojne, ki je bila na Slovenskem tudi obdobje prisvajanja oblasti, čas, da dosežemo spravo in odpustimo določene stvari. »Kako je mogoče, da smo odpustili Nemcem in Italijanom, brat bratu pa ne?« se je vprašal. Obenem se je zahvalil vsem, »ki ste nam z uporom ubranili in ohranili našo narodno svobodo«.
V Ljubljani odkrili kip Francetu Bučarju
Na Trgu narodnih herojev v parku ob zgradbi državnega zbora v Ljubljani so v torek odkrili spomenik prvemu demokratično izvoljenemu predsedniku slovenske skupščine Francetu Bučarju. »Dr. France Bučar ni bil samo prvi demokratično izvoljeni predsednik slovenske skupščine, ampak je bil tudi mislec, ki je videl več; bil je človekoljub, ki je verjel v sočloveka, in bil je domoljub, ki je vse do svoje smrti delal le v korist naše države. In končno, a ne nepomembno, bil je velik Evropejec,« je v svojem nagovoru dejal predsednik državnega zbora Milan Brglez. »Kip, ki ga danes slavnostno odkrivamo, naj zato služi vsem nam, poslankam in poslancem državnega zbora, predstavnikom in predstavnicam vlade in lokalnih oblasti ter drugim odločevalcem, kot zgled, da moramo do svoje države biti odgovorni, predvsem pa, da moramo delati v korist vseh sodržavljank in sodržavljanov,« je poudaril. Bučarjev doprsni kip iz brona je delo poljanskega kiparja Metoda Frlica, stoji pa ob kipu Staneta Kavčiča.
Začasen nadzor na italijanski meji
Poleg zastojev zaradi začasnega nadzora na meji z Avstrijo se nekaj podobnega do konca meseca obeta tudi na naši zahodni meji. Italija je namreč v sredo zaradi vrha sedmih industrijsko najbolj razvitih držav sveta (G7), ki bo na Siciliji potekal 26. in 27. maja, začela izvajati začasen nadzor na notranjih šengenskih mejah. Do 30. maja bo tako mejo z Italijo mogoče prestopiti le z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom.