Podobe kot poziv k človečnosti

V prostorih Šolskega centra Kranj je na ogled – ter predvsem tudi v razmislek – fotografska razstava podob, ki sta jih iz svoje zadnje poti v Sudan prinesla Tomo in Bojana Križnar.

Kranj – Razstavljene podobe življenja prebivalcev Sudana, predvsem staroselskih skupnosti, ki že vrsto let v primežu državljanske vojne doživljajo eno izmed največjih humanitarnih katastrof, povedo več kot tisoč besed. Tomo in Bojana sta na odprtju spregovorila o razmerjih med lokalnimi in državnimi akterji, vlogi oboroženih skupin in različnih etničnih skupin, odporu staroselskih skupnosti in interesih velesil, o kompleksni situaciji, o kateri mednarodni mediji ne poročajo.

Breme krivde in odgovornosti je namreč za mnoge preveliko: vojno stanje v Sudanu predstavlja pekel na Zemlji in sramoto za vse človeštvo. V tej nekdanji britanski koloniji je v zadnjih petdesetih letih zaradi posledic vojn in izkoriščanja umrlo na milijone ljudi. Ne le Arabci, predvsem številni evropski narodi so ob Nilu sistematično lovili in trgovali s sužnji ter z naravnimi viri dežele. Danes s sodobnimi tehnologijami naravne vire, kot so minerali, zlato, uran ter plodna čista zemlja, izkoriščajo tudi velesile ZDA, Rusija in Kitajska. Staroselska plemena, ki že od nekdaj tam živijo v sožitju z naravo, so pohlepnim korporacijam v napoto. Po besedah Toma in Bojane žal ne moremo računati niti na pomoč mednarodne politike niti na Varnostni svet in agencije OZN, saj vemo, da praktično vsi birokrati in tehnokrati skrbijo predvsem za svoje interese. Edino rešitev tako vidita v razglasitvi posebnih Nadnacionalnih naravnih kulturnih parkov na območjih, kjer so na meji med obema Sudanoma v Nubskih gorah, Modrem Nilu in Darfurju uspele do danes preživeti najbolj originalne korenine človečnosti z vso naravno in duhovno dediščino. Pomembno sredstvo varovanja in opozarjanja na krizno situacijo so s kamerami opremljeni droni, ki jih na območje Sudana v zadnjih letih pošilja organizacija Hope.

Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar obljubljata, da se bosta še naprej trudila z ozaveščanjem ljudi o genocidu v Sudanu, o srhljivosti posledic vojne in pohlepnem izkoriščanju naravnih virov – tovrstno stanje se v družbeno-političnem sistemu, ki ga hote ali nehote vzdržujemo, zelo hitro prenese tudi v države Evrope. Razstava, ki bo tudi še v juniju na ogled v Šolskem centru, pa je pomembna tudi zato, da informacije o vsem tem dosežejo mlade in s tem našo prihodnost.