Kopi dodali še talilno peč

Kulturno društvo Možnar Koroška Bela, ki skrbi za ohranjanje tradicije na Koroški Beli – od prazničnega pokanja z možnarji do oglarstva – je tudi letos pri akumulacijskem jezeru Moste pripravilo oglarsko kopo, poskusno pa tudi peč za taljenje železa.

Jesenice – Iz gozdička ob akumulacijskem jezeru Moste pod Koroško Belo se že od konca aprila spet kadi, pa ne gre za požar, temveč za oglarsko kopo, ki jo že šesto leto zapored pripravljajo člani Kulturnega društva (KD) Možnar Koroška Bela. Letos so se še posebno potrudili, saj so oglarski kopi dodali še poskusno peč za taljenje železa, kjer jim je uspelo po starem iz trideset kilogramov revne rude, nabrane v Savskih jamah nad Jesenicami, »pridelati« okoli pet kilogramov surovega železa – volka.

Kot je povedal Črt Laharnar iz KD Možnar Koroška Bela, so hvaležni lovski družini, ki jim je odstopila prostor pri t. i. Račjem hramu. »Prostor je primeren, ker je odmaknjen in ne zakadimo cele vasi, saj se pri kuhanju oglja iz kope vseskozi kadi. Za kuhanje oglja smo se odločili, da prikažemo in ohranimo stare običaje, kako so nekoč pridelovali oglje za številne plavže na Jesenicah.« Kopo so zakurili 26. aprila, kuhanje oglja bo predvidoma trajalo do danes, jutri, po dveh tednih, ko se bo ohladila, jo bodo podrli. Oglje razdelijo med krajane Koroške Bele, ki jim za namen kuhanja oglja podarijo bukova drva. Letos so se odločili, da poskusijo tudi z oživitvijo taljenja železa v peči na veter iz rimskega obdobja. Kot je povedal Luka Novak, je v vaseh pod Karavankami bogata tradicija taljenja železa. »Naredili smo posnetek rimske vetrne peči, kot so se nekoč postavljale tudi pri nas. Peč smo sezidali iz enakih materialov, torej iz kremenovega peščenjaka, po domače sovtana, iz katerega so nekoč zidali peči za praženje rude – roštance. Tudi ilovico, ki je vezivo in tesnilna masa, smo nabrali v Planini pod Golico, rudo smo nabrali skoraj vso v Savskih jamah, nekaj na starih odlagališčih žlindre, nekaj pa smo jo prav izklesali iz skale v Tončovih jamah iz žile, ki smo jo našli. Rudo smo spražili in prebrali, a ko je peč dosegla temperaturo, smo jo polnili s plastmi oglja in rude. Po nekaj urah smo iz peči vzeli volka in ga z lesenimi kladivi obtolkli. Če bi iz volka hoteli dobiti kovno železo, bi ga morali še večkrat prekovati.« Iz okoli trideset kilogramov železove rude, siderita in limonita z relativno nizko vsebnostjo železa jim je uspelo pridelati okoli pet kilogramov volka, za primerjavo: bližnja jeklarna podjetja Acroni na Koroški Beli je februarja letos pretalila skoraj 26 tisoč ton jekla.