Policisti le redko streljajo

V zadnjih petih letih so gorenjski policisti le dvakrat opozorilno streljali – na Jesenicah in v Tržiču, v obeh primerih pa je preiskava pokazala, da upravičeno.

Kranj – Primeri, ko policisti uporabijo strelno orožje, četudi samo za opozorilni strel, so zelo redki. Po podatkih Policijske uprave Kranj gorenjski policisti v zadnjih petih letih pri izvajanju policijskih pooblastil sploh niso uporabili strelnega orožja proti obravnavanim osebam, v dveh postopkih pa so v varno smer izstrelili opozorilni strel. Ob tem so na policiji razložili, da se za uporabo strelnega orožja kot prisilnega sredstva šteje samo pri neposrednem delovanju na osebe, zato se opozorilni strel ne šteje za uporabo strelnega orožja.

Zadnji primer uporabe opozorilnega strela se je zgodil na velikonočni ponedeljek v Tržiču, kjer je, kot smo poročali minuli petek, policist po ugotovitvah posebne komisije policije upravičeno uporabil opozorilni strel v svojo zaščito pred zelo agresivnima napadalcema napadalcema. Drugi primer uporabe opozorilnega strela pa je star dobro leto, zgodilo pa se je na Jesenicah. Aprila lani so namreč kranjskogorski in jeseniški policisti šele na ta način umirili mladeniča, ki se je nadnje spravil z vključeno motorno žago. Tako kot v tržiškem primeru je tudi preiskava okoliščin uporabe opozorilnega strela na Jesenicah pokazala, da policisti pri tem niso prekoračili svojih pooblastil.

V pred kratkim uveljavljeni noveli zakona o nalogah in pooblastilih policije so določbe, ki urejajo področje uporabe strelnega orožja, ostale nespremenjene. Zakon sicer določa, da smejo policisti uporabiti prisilna sredstva za preprečitev za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti, če z opozorilom, ukazom ali izvedbo drugih pooblastil ne morejo uspešno opraviti policijske naloge. Pred njihovo uporabo so obvezani osebi ukazati, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozoriti, da bodo ob neupoštevanju ukaza uporabili prisilno sredstvo, razen če bi opozorilo onemogočilo izvedbo policijske naloge ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo. V primeru, da se zaradi uporabe prisilnih sredstev oseba poškoduje, ji morajo policisti, takoj ko okoliščine dopuščajo, zagotoviti prvo pomoč ali zdravniško oskrbo, o zdravljenju ranjene osebe v zdravstveni ustanovi pa morajo čim prej obvestiti njene bližnje.

Prisilnih sredstev policisti ne smejo uporabiti proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen če jih je treba privesti ali pridržati in policisti ne morejo drugače obvladati njihovega upiranja ali napada. Proti šibkejšim skupinam lahko uporabijo prisilno sredstvo tudi, če ogrožajo svoje življenje, življenje ljudi, premoženje ali če je zaradi drugih okoliščin njihovo življenje ali zdravje neposredno ogroženo.

Strelno orožje kot najskrajnejše prisilno sredstvo smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog uporabiti samo, če ne morejo drugače odvrniti od sebe ali koga drugega sočasnega protipravnega napada, s katerim je ogroženo življenje, ali preprečiti, da bi imel storilec za uporabo pripravljeno strelno orožje, eksplozivna sredstva ali druge nevarne predmete ali snovi, s katerimi bi ogrozil življenje prisotnih.

Zakon določa, da se za napad na policista šteje tudi, če oseba seže po orožju ali drugem nevarnem predmetu oz. snovi, s katero lahko v trenutku pride do napada. Preden pa policist uporabi strelno orožje, mora, če okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem »Stoj, policija, streljal bom!« ter z opozorilnim strelom v varno smer. Če se oseba, zoper katero policisti smejo uporabiti strelno orožje, umika proti skupini oseb ali se v njej nahaja, smejo policisti streljati le, če oseba neposredno ogroža življenje oseb. V bližini državne meje morajo policisti ob uporabi strelnega orožja paziti, da izstrelek ne preleti državne meje.