Otroški pevski zbor Obirčki z Obirskega/Ebriacha pri Železni Kapli, ki ga vodita Majda Furjan - Kutschnig in Tanja Smrtnik - Furjan.

Mlada pesem v Železni Kapli

Domača imena na zemljevidu in v živi rabi je bila tema ponedeljkovega pogovora v župnišču v Pliberku/Bleiburgu, ki ga je usmerjala slovenistka in etnologinja ter vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik Celovec Martina Piko Rustia. Slovenska ledinska in hišna imena so bila sprejeta v avstrijski seznam nesnovne kulturne dediščine, kar je spremenilo pogled na to tematiko. Ta imena so živa kulturna dediščina in tudi bistvena sestavina kulturne in narodne identitete koroških Slovencev. Zato jih je treba zapisovati, pravi Martina Piko Rustia.

Farna dvorana pri župnišču v Železni Kapli je bila v nedeljo popoldne zasedena do zadnjega kotička. Krščanska kulturna zveza iz Celovca, fara Železna Kapla in SPD Zarja iz Železne Kaple so priredili tradicionalno srečanje otroških in mladinskih zborov. Na njem je v 12 zborih, ki delujejo večinoma pri Slovenskih prosvetnih društvih, pelo nad 200 mladih pevk in pevcev, kar je spoštovanja vredno število. Kapelskemu koncertu bo sledil še koncert 7. maja v hotelu Hafnersee ob Habnarškem jezeru v Plešerki/Plescherkenu pri Hodišah/Keutschachu. »Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov ima več pomenov. Zbori se lahko sami odločajo, kje bodo nastopili, sami nastopi pa so izjemno pomembni za pevce, saj lahko pokažejo, kaj so se naučili na vajah. Zbori so dvojezični in tudi pojejo dvojezično. V njih prepevajo tudi dekleta in fantje, ki sicer ne znajo slovensko, pa je zato zbor priložnost za prvo srečanje s slovenščino in za premagovanje nezaupanja med različno govorečimi,« je povedal dolgoletni kulturni delavec in vodja urada Katoliške akcije v Celovcu Andrej Lampichler z Radiš/Radsberga. V programu, ki ga je dvojezično povezovala Maja Smrtnik, so peli zbori iz Železne Kaple/Eisenkappel, iz Šentrprimoža/St. Primusa, iz Dobrle vasi/Eberndorfa, iz Žitare vasi/Sittersdorfa, z Radiš/Radsberga in Obirskega/Ebriacha, iz Globasnice/Globasnitze in Celovca/Klagenfurta, iz Šentjakoba/St. Jakoba in iz Pliberka/Bleiburga. Pliberški zbor Mlada Podjuna je bil najštevilnejši med vsemi nastopajočimi zbori. Koncert je bil sklenjen s skupno pesmijo Mi se imamo radi.