Morski velikani pod kamniškimi planinami
V Arboretumu bodo cvetlične gredice letos popestrili z zanimivo razstavo morskih sesalcev v naravni velikosti, ki so jih izdelali sami. Zaradi velikosti in teže jih bodo po parku razvozili kar s helikopterjem.
Predvsem mlajši obiskovalci Arboretuma so zadnja leta lahko občudovali tudi dinozavre, ker pa si vodstvo parka vseskozi prizadeva ponuditi kaj novega, so se odločili za morske velikane. Sprva so jih skušali uvoziti iz Kitajske, a se je zaradi velikosti zapletlo pri prevozu, zato so se jih odločili izdelati kar sami. K sodelovanju so povabili kiparja Edina - Eda Šćuka, ki skupaj s svojimi pomočniki te ogromne skulpture že zadnje pol leta izdeluje kar na parkirišču pred upravno stavbo. Obiskali smo ga, ko so morski sesalci že dobivali končno podobo.
»Začelo se je s spoznavanjem podob na internetu in v knjigah, nato sem izdelal pomanjšane glinene modele, sledila je izdelava kovinske konstrukcije, nato pa nanašanje in oblikovanje različnih umetnih mas ter barvanje. Prav vsi postopki so po svoje zahtevni, morda je bilo še najtežje izdelati samo srce – tudi tega bo namreč mogoče videti v naravni velikosti. Izdelati tako megalomanske skulpture, in to v tako kratkem času, je bil zares velik projekt in zdaj, ko smo pri koncu, že vsi težko čakamo, da bo razstava nared. Kiparje nas tak projekt verjetno doleti le enkrat v življenju,« nam je – že vidno utrujen – povedal Edin Šćuk, ki pri delu sodeluje z Janezom Celestino, Jankom Zverom, Mitjo Laniškom, Miroslavom Stojančićem in Nadjo Osojnik.
Nove razstave, ki jo bodo postavili predvidoma sredi maja, se veseli tudi direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek. »V angleškem delu parka bomo razstavili več kot deset kitov v naravni velikosti – najdaljši med njimi merijo skoraj 25 metrov. S kiti se ne srečujemo vsak dan, in čeprav živijo blizu nas, še vedno ne vemo dovolj o njih. Ob besedi kiti si marsikdo predstavlja velike in počasne živali, ki živijo v morju, se oglašajo z nenavadnimi zvoki in prehranjujejo s planktonom. Toda sorodstvo kitov je številčno in nadvse raznovrstno. V celotnem redu Cetacea poznamo okoli 88 vrst kitov, kamor spadajo tudi delfini in pliskavke. Kiti so sesalci, vendar je njihova telesna zgradba na prvi pogled drugačna, zato so jih v preteklosti prištevali celo k ribam. Njihovo telo je prilagojeno na življenje v vodi, nimajo dlake, prednje okončine so preoblikovane v prsne plavuti, zadnje popolnoma zakrnele, plavajo pa z repno plavutjo. Nekateri imajo v ustih zobe, drugi velikanska sita za precejanje hrane iz vode. Za razliko od naših dosedanjih razstav na temo živali je bila ta v celoti izdelana v Arboretumu in bo vsebinsko izčrpnejša. Sorodne postavitve smo do sedaj lahko videli na Islandiji, v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, pri nas pa še ne,« nam je povedal in dodal, da so skulpture tako velike in težke tudi po nekaj ton, da jih bodo po parku morali razvoziti s helikopterjem.
Da bi obiskovalcem približali skrivnostno življenje največjih živečih sesalcev, bodo v naravni velikosti predstavili predvsem tiste kite, ki živijo v Sredozemlju in zaidejo tudi v Jadransko morje. Izdelali so brazdastega in grbastega kita, veliko pliskavko, navadnega progastega delfina, navadnega delfina, okrogloglavega ali Rissovega delfina ter mrko pliskavko pa tudi orke in kita glavača, ki nastopa v slavnem romanu Moby Dick, ali skupno kar devetnajst morskih velikanov, vse v naravni velikosti.