Z OF se je začela slovenska državnost
»Danes nekateri Osvobodilni fronti očitajo, da se je najprej imenovala Protiimperialistična fronta. A je kaj narobe s tem imenom? Saj imperializem je vojno nasilje, neenakost, izkoriščanje drugih,« je v nagovoru med drugim dejal zgodovinar dr. Martin Premk.
Kranj – Združenje borcev za vrednote NOB Kranj je včeraj, na državni praznik dneva upora proti okupatorju (tudi pod imenom dneva osvobodilne fronte) v sodelovanju s krajevnima organizacijama Kokrica in Duplje organiziralo 24. Pohod prijateljstva in spomina – Udin boršt 2017. Pohodnikov na dveh pohodih, krajšem sedemkilometrskem in daljšem trinajstkilometrskem, je bilo kljub slabemu vremenu približno sto. So pa pohodnike in udeležence zaključne prireditve, med njimi predstavnike več veteranskih in drugih organizacij, ki je potekala pred Mercator centrom na Kokrici, ponovno združile misli na narodov upor proti vsem okupatorjem. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kranj Marjan Gorza je poudaril, da je njihova dolžnost, da ohranjajo vrednote NOB, in ponosen, da temu sledijo tudi mlajši, saj se je lani združenju pridružilo šestdeset novih članov, predlani devetdeset.
Osrednji govornik je bil zgodovinar in publicist dr. Martin Premk, ki je poudaril glavna cilja Osvobodilne fronte (OF): boj proti okupatorju ter osvoboditev in združitev Slovencev. »Poleg teh so bili še drugi cilji. Vsi so se imenovali svoboda, antifašizem, pravica in enakost med ljudmi. Med drugo svetovno vojno so se vsi pokončni in častni ljudje bojevali za te cilje. Ti so bili doseženi. Danes nekateri OF očitajo, da se je najprej imenovala Protiimperialistična fronta. A je kaj narobe s tem imenom? Saj imperializem je vojno nasilje, neenakost, izkoriščanje drugih. Zato je lahko še danes ali Osvobodilna ali Protiimperialistična fronta.« Martin Premk je v nagovoru poudaril, da je OF pomenila začetek slovenske državnosti, OF je oblikovala slovensko državo in tudi slovensko partizansko vojsko, ki je bila zavezniška vojska: »Zakaj v nekaterih razpravah nočejo povedati, koliko Slovencev je bilo v OF? Vsega skupaj jih je v OF sodelovalo okrog 150 tisoč, ... na drugi strani pa vemo, da je bilo domobrancev desetkrat manj.« Premk je kritičen do tistih, ki domobrance predstavljajo kot domoljubne.
Z dnevom upora proti okupatorju se sicer spominjamo dne, ko naj bi leta 1941 v Ljubljani ustanovili OF. Dejansko pa je bila ustanovljena dan prej, 26. aprila, ko so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je preimenovala v OF slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu.
Udin boršt je že v začetku uporništva nudil zavetje partizanskim enotam, v njegovem osrčju v Kapniku je bilo eno prvih partizanskih taborišč, Udin boršt je bil tudi kraj hudih spopadov s tragičnim koncem. »Tudi zato Udin boršt ostaja kot trajen spomin na grozodejstva vojne,« je sklenil Marjan Gorza.