Pasji iztrebki in še vrečke

Kmetje opozarjajo na nevšečnosti, ki jim jih povzročajo pasji iztrebki in plastične vrečke z iztrebki.

Kranj – Vsi lastniki psov ne pospravljajo iztrebkov za svojimi psi, ampak jih puščajo na javnih površinah, na kmetijskih zemljiščih, v gozdovih ... Posledice takšnega ravnanja še posebej občutijo lastniki kmetijskih zemljišč ob sprehajalnih poteh v zaledju mest in večjih vasi, kjer je tudi koncentracija prebivalstva in psov večja. Na ta problem je na decembrski seji opozoril odbor kranjske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, predsednik odbora Janez Kert pa nam je problem predstavil tudi »v živo«. Med ogledom kmetijskih zemljišč, po katerih vodijo sprehajalne poti od kranjskega naselja Planina proti bližnjim gozdovom, smo med brskanjem po travi odkrili veliko kupov pasjih iztrebkov, na bližnjih njivah pa tudi odvržene vrečke z iztrebki. »Odkar občine spodbujajo lastnike psov k temu, da za psi pospravljajo iztrebke v plastične vrečke, je za kmete nastal še večji problem. Vsi lastniki namreč ne odvržejo vrečke z iztrebkom v koš, ampak na njivo ali na travnik, s tem pa za kmete nastane dvojni problem: poleg iztrebkov še plastične vrečke,« ugotavlja Janez Kert in dodaja, da pasji iztrebki in vrečke ob spravilu trave zaidejo v krmo in s tem posledično tudi v živinske jasli.

Povzročitelj škode je odgovoren

V kmetijsko-gozdarski zbornici pojasnjujejo, da na javnih površinah obveznost pobiranja pasjih iztrebkov določajo občinski odloki, medtem ko za kmetijska in gozdna zemljišča, ki so večinoma v zasebni lasti, takšna obveznost ni opredeljena. Splošna pravila o odškodninski odgovornosti sicer določajo, da je povzročitelj škode za svoje dejanje (ali dejanje njegove domače živali) odgovoren lastniku, zakupniku ali uporabniku kmetijskega zemljišča, vendar pa sodna praksa po navedbah zbornice ne pozna primera, ko bi lastnik psa odškodninsko odgovarjal za škodo, ki jo je povzročil pes z iztrebljanjem na travnik, pašnik ali njivo.

»Pasji iztrebki so predvsem problem zdravstvene narave,« pravi Franc Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja: »Rejec mora zagotavljati za prodajo neoporečne proizvode, a da jih lahko zagotovi, mora biti tudi krma neoporečna. Že krma, onesnažena z zemljo (na primer prst v travni silaži), lahko pri kravah povzroči problem – listerijo, ki lahko prehaja v mleko. Krma, v kateri so pomešani pasji iztrebki, ima neprijeten vonj in jo živina poje manj, vendar to ni glavni problem. Iztrebki lahko vsebujejo tudi razne klice in zajedavce, ki jih potem živina zaužije s krmo.«

Z iztrebki se lahko prenaša tudi trakulja

Na republiški upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnjujejo, da na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih, na katerih poteka primarna pridelava hrane, ni dovoljeno nenadzorovano gibanje psov. Kmetijska gospodarstva morajo namreč vse stopnje pridelave krme izvesti v skladu z zakonodajo in dobro kmetijsko prakso in pri tem zagotoviti izpolnjevanje splošnih higienskih zahtev iz dveh evropskih uredb, ki določata pogoje za proizvodnjo krme in za pridelavo hrane. Obe uredbi določata, da mora kmetijsko gospodarstvo preprečiti onesnaženje krme oziroma hrane, onesnaženje z iztrebki psov pa se smatra kot rizično, saj se prek teh iztrebkov lahko s krmo prenašajo jajčeca pasje trakulje na druge domače živali ali s hrano na ljudi. »Vprašanje kontaminacije površin z razvojnimi oblikami glist in trakulj pa tudi z zajedavskimi praživalmi je umestno, tveganja, ki bi lahko iz tega izvirala, pa so odvisna od številnih dejavnikov, predvsem pa od zdravstvenega stanja živali,« pravijo v republiški upravi in dodajajo, da podatki o bolezni pri živalih, ki jih zbirajo in redno objavljajo, vendarle ne kažejo na to, da bi psi predstavljali resno zdravstveno tveganje za rejne živali. »Skoraj vse gliste in trakulje, ki jih najdemo pri psih in mačkah, so v relativno velikem številu prisotne tudi pri lisicah. Lisice lahko predstavljajo glavni vir za okužbe rejnih živali, sledijo jim mesojede živali (psi in mačke) na kmetiji, šele nato pa psi iz mestnih okolij,« ugotavljajo v upravi in poudarjajo, da se morajo sprehajalci psov ne glede na minimalno tveganje za prenos bolezni obnašati odgovorno in iztrebke dosledno pobirati in jih neškodljivo odstranjevati.