Od gradu, senenih kop do kulturnega blišča Lvova

Zahodna Ukrajina (2)

Potem ko sem obiskal najpomembnejše točke v mestu Uzhgorod, sem se odpravil še kakšnih deset kilometrov proč na ogled gradu Nevitski. Zgrajen prvič že v 13. stoletju je na 260 metrov visoki vulkanski skali zelo markantno branil pomembne vojaške in trgovske poti. V njegovi veličini ga je zgradila rodbina Drugheti. In čeprav je od napada v času verskih vojn v 17. stoletju v ruševinah, še vedno deluje viteško dramatično in romantično.

Tam sem še tretjič v istem dnevu srečal simpatično skupino mladih Ukrajincev iz Lvova. Potem ko smo se od srca nasmejali, češ Ukrajina ni dovolj velika za nas, so mi toplo priporočili, naj nikakor ne zamudim prvega šolskega dne. Ta se je hitro bližal.

Z avtobusom sem se odpeljal čez valovite travnato-gozdnate planjave ukrajinskih Karpatov do Lvova. In če je treba dandanes v Slovenji senene kope že skoraj iskati, so tukaj bregovi posuti z desetinami. Ob zahajajočem soncu so se mi zdeli kot velikanski bradavičast hrbet …

Mesto Lvov je danes z več kot sedemsto tisoč prebivalci največje mesto zahodne Ukrajine. A velikansko večino svoje zgodovine, do 2. svetovne vojne, je bilo pravzaprav povsem poljsko mesto. In tudi tukaj s tretjinskim judovskim deležem. Cvetelo je že v srednjem veku, nato pa je od konca 18. stoletja dobilo še obilo avstrijskega klasicističnega šarma. Danes se v njem bohoti vse polno sijanjih in razkošnih palač, cerkva in spomenikov različnih slogov; tudi glavna železniška postaja je videti kot prava palača. V nasprotju z bližnjim Krakovom so ulice »osvobojene« množice klasičnih zahodnih in vzhodnoazijskih turistov. Ob pomembnosti kulture za domačine priča njena prisotnost na vsakem koraku: od tiste visoke v sijajni operni hiši do zelo raznovrstne ponudbe uličnih glasbenikov in drugih ustvarjalcev. Ob tem so se tudi v Lvovu razcvetele male pivovarne. V trgovini najbolj znane od teh je na eni od pivskih steklenic zelo umetniška etiketa prikazovala Frau Ribbentrop v nacistični uniformi iz druge svetovne vojne – nemško kanclerko Angelo Merkel namreč. Očitajo ji, da je Ukrajino v zadnjih letih premalo podpirala oziroma bila preveč popustljiva do Putina. (Nadaljevanje prihodnjič)