Velike razlike pri višini bančnih nadomestil

Pred odločitvijo o izbiri (ali zamenjavi) banke oziroma hranilnice se splača pogledati analizo Banke Slovenije o stroških košarice plačilnih storitev. Analiza kaže, da so med bankami glede teh stroškov precejšnje razlike.

Kranj – Banka Slovenije vsako leto pripravi analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve ter izračun stroškov košaric plačilnih storitev. Analiza omogoča uporabnikom, da primerjajo višino nadomestil in da si glede na potrebe in plačilne navade izberejo zase najprimernejšega in najcenejšega ponudnika plačilnih storitev.

Podražitve in pocenitve

Iz zadnje analize, ki jo je Banka Slovenije javno objavila prejšnji mesec, je razvidno, da so bile na zadnji lanski dan v primerjavi z letom prej na šestih od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev povprečna nadomestila višja v šestih in nižja v petih segmentih, v desetih pa se niso spremenila. Največje povečanje povprečnega nadomestila, kar za 28 odstotkov, je bilo pri dvigih gotovine z debetno kartico na bankomatu druge banke, tolikšno povišanje pa je posledica tega, da je eden od ponudnikov, ki je prej to storitev ponujal brezplačno, uvedel nadomestilo, še eden pa ga je precej zvišal. Najbolj, za 5,88 odstotka, pa se je znižalo povprečno nadomestilo za plačila z direktno obremenitvijo pravnih oseb v vlogi plačnika.

Najcenejši in najdražji

Letni stroški, ki jih komitenti plačujejo bankam za izvajanje plačilnih storitev, so odvisni od števila transakcij in od načina poslovanja, to je od tega, ali za plačevanje uporabljajo bančno okence (tradicionalni komitent) ali elektronsko banko (e-komitent). Banka Slovenije izračunava stroške košaric plačilnih storitev za fizične osebe na podlagi košarice Zveze potrošnikov Slovenije in košarice, oblikovane v Banki Slovenije. Medtem ko je zveza potrošnikov oblikovala košarico »izkustveno«, po posvetu z bančnimi strokovnjaki, jo je Banka Slovenije izračunala na podlagi podatkov o plačilih fizičnih oseb in številu različnih imetnikov transakcijskih računov. Pri poslovanju s fizičnimi osebami je bila lani košarica Banke Slovenije za tradicionalnega komitenta najdražja v Sberbank banki – 149,91 evra in za e-komitenta v Banki Intesa Sanpaolo – 53,67 evra, najcenejša pa v Delavski hranilnici – za tradicionalnega komitenta 28,20 evra in za e-komitenta 24,60 evra. Košarica plačilnih storitev Zveze potrošnikov Slovenije je bila za tradicionalnega komitenta najdražja v Sberbank banki – 262,20 evra in za e-komitenta v Novi KBM – 86,16 evra, najcenejša pa za obe vrsti komitentov v Delavski hranilnici – za tradicionalnega 38,04 evra in za e-komitenta 30,84 evra. Pri poslovanju s pravnimi osebami je bila košarica Banke Slovenije za tradicionalnega komitenta najdražja v Banki Sparkasse – 1093,25 evra in za e-komitenta v Sberbank banki – 489,08 evra, za tradicionalnega komitenta pa najcenejša v Primorski hranilnici – 343,20 evra in za e-komitenta v Delavski hranilnici – 179,30 evra.