Aleluja za veselje in pojest'

V vhodni veži Mestne hiše so v četrtek odprli Muzejsko vitrino z razstavo velikonočnih razglednic z naslovom Vesela aleluja – Praznujemo veliko noč. Z besedo aleuja izražamo veselje, radost in upanje, tako pa se imenuje tudi postna kulinarična posebnost iz repnih olupkov.

Kranj – Štiridesetdnevni post se izteka, bliža se velika noč, najpomembnejši krščanski praznik, praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražajo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni – slavite Jahveja oziroma slavite Boga. V velikonočnem času je aleluja oblika voščila, na manjši razstavi, ki je na ogled v veži Mestne hiše, pa izvemo, da tako imenujejo tudi postno jed iz repnih olupkov.

Razstava z naslovom Vesela aleluja – Praznujemo veliko noč je v prvi vrsti namenjena predstavitvi izbranih razglednic z velikonočno motiviko. Danes se nam te morda zdijo nekoliko nenavadne, saj se le še starejši spomnijo pošiljanja velikonočnih voščilnic, kar je bilo po vsej Evropi v modi od konca 19. stoletja pa tja do tridesetih let v času med obema vojnama. »To je bilo obdobje tako imenovane zlate dobe razglednic, ko so založniki in izdajatelji v njih videli tudi možnost zaslužka. Velikonočne voščilnice so se razvile iz božičnih in novoletnih voščilnic. Po drugi svetovni vojni je navada pošiljanja razglednic v ta namen iz različnih razlogov zamrla. Danes si za ta praznik, razen ponekod v ožjem družinskem krogu, niti voščimo ne več,« je povedala avtorica razstave etnologinja Ana Vrtovec Beno. Večina okrog štirideset predstavljenih originalnih razglednic je v lasti zbiralca Janeza Lombergarja, sogovornica pa je pri izboru želela predstaviti predvsem njihovo raznolikost. »V prvi vitrini so predvsem razglednice v obliki dopisnic, na katerih ni bilo prostora za dodatne želje in so bila na njih že natisnjena voščila kot Vesela aleluja in podobno. Na razglednicah v drugi vitrini se srečamo z različnimi podobami, od nabožne motivike, Kristusa do narodnih motivov in obveznih dodatkov, kot so pomladno cvetje, ki predstavlja simbol rojstva, pa velikonočnega zajčka, pirhov, račk, kokoši, škratov, podob otrok ... Motive so slikali tudi znani slikarji, kot so Maksim Gaspari, Fran Kopač, Peter Žmitek, Saša Šantel in Tone Kralj,« pojasnjuje avtorica razstave, ki je besedo aleluja povezala tudi s kulinariko.

Predstavljena je tudi slovenska posebnost – jed iz kuhanih repnih olupkov, imenovana aleluja. »Ko so kuhali meso za 'žegen', je za njim ostala voda. V to vodo, reče se ji suha juha, so potem zakuhali repne olupke, vse skupaj zgostili z moko in tako pripravili jed. Ponekod so dodali tudi manj postne dodatke, kot so ocvirki ali zaseka,« recepturo izvem od Ane Vrtovec Beno, in si mislim, da taka jed danes ne bi bila ravno nekaj veselega, ko bi lahko ob polnem krožniku rekli aleluja.