Najmlajše učijo demokracije

Vrtec Tržič je gostil vzgojitelje iz Islandije, Poljske in Španije, sodelavce v projektu Erasmus+ z naslovom Skozi demokracijo k pismenosti. Strokovne vsebine je bogatilo druženje z otroki, skupaj so ustvarjali na delavnicah v Tržiškem muzeju in v Domu Petra Uzarja ter v vrtcu kuhali z Emilijo Pavlič ...

Tržič – Dvoletni projekt se bo zaključil septembra in predstavlja izziv za vzgojitelje, kako še izboljšati kakovost predšolske vzgoje z uporabo inovativnih metod pri delu z otroki. Naj se sliši še tako zahtevno, pa vzgojitelj dejansko skozi različne vsebine konkretno lahko podpira demokracijo in pismenost v vrtcu, prilagojeno različnim starostnim skupinam otrok. »Zanima nas na primer, na kakšne načine se lahko otroci udeležujejo učnih procesov, kako v vse to vključiti tudi starše, in če pogledamo skozi dnevno rutino, kako bi še lahko izboljšali demokracijo in pismenost skozi praktične izkušnje, kamor vključujemo tudi organizacijo prostora in postavitev pohištva v igralnici, da se ustvari čim bolj stimulativno okolje za otroke. Demokracija je predpostavljanje možnosti izbire otrok, kar je v preteklih letih že bila rdeča nit strokovnega dela v Vrtcu Tržič, npr. izbira časa počitka, spanja,« je povzela Nataša Durjava, ravnateljica Vrtca Tržič.

Vzgojitelji na obisku so spremljali, kako poteka delo v tržiških vrtcih, imeli so več aktivnosti z otroki. Skupaj so si ogledali Tržiški muzej in s prepoznavanjem likov, gibov usvajali kulturno dediščino, se medgeneracijsko družili s stanovalci Doma Petra Uzarja. Eno dopoldne jih je obiskala znana kuharska mojstrica Emilija Pavlič pa so pekli kruh, kajti tudi peka z oblikovanjem testa pomeni razvijanje grafomotoričnih sposobnosti pri otrocih, je poudarila ravnateljica in dodala, da vse to spodbuja pozitivne procese v skupini in se postavlja po robu negativnim.

Španski vzgojitelj Juan Carlos Gavrido prihaja s podeželja iz okolice Pamplone, vrtec in šolo, kjer je zaposlen, pa bi lahko primerjali z velikostjo tržiške podružnične šole. Povedal je, da delo, organizacija, dnevna rutina potekajo precej podobno kot v Sloveniji, imajo pa pri njih v vrtcu krajši odmor, v tem času se zadržujejo na šolskem igrišču in ne hodijo na daljše sprehode, kot je to v navadi v Sloveniji. Vrtec imajo odprt samo od 9. do 14. ure. Kosila v tem času ne nudijo, imajo pa otroci na voljo dovolj sadja. Simpatično se mu je zdelo, da so pri nas otroci obuti v copate, tega pri njih ne poznajo.

Partnerji v projektu so obiskali tudi Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, kjer so opazovali opismenjevanje slepih in slabovidnih otrok. S tem so pridobili dragoceno izkušnjo več.