Pasijon od trnja do Unesca
Dnevi Škofjeloškega pasijona so se nadaljevali izidom publikacije Pasijonski doneski, dvema razstavama in predstavitvijo dogajanja novembra in decembra lani v Etiopiji, kjer je bil Škofjeloški pasijon razglašen za Unescovo nesnovno dediščino človeštva.
Škofja Loka – Ponos in navdušenje ob lanskem vpisu Škofjeloškega pasijona na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva se še nista polegla. Nasprotno, ta duh je znova oživel na prireditvi v okviru Dnevov Škofjeloškega pasijona, ko so predstavili letošnjo številko publikacije Pasijonski doneski. Odprli so tudi fotografski razstavi: fotografinje Tatjane Splichal o križevem potu, posnetem na uprizoritvi Škofjeloškega pasijona 2015 in njenih fotografij Plečnikovih lestencev iz cerkve sv. Frančiška Asiškega v Šiški ter fotografskih utrinkov trojice Ločanov, ki se je udeležila lanskega zasedanja Unescovega odbora v Adis Abebi. Jože Štukl, Aleksander Igličar in Jernej Tavčar so z občinstvom podelili tudi svoja doživetja s takratnega zasedanja. V Škofji Loki pa se jim je ob tej priložnosti pridružila Magdalena Tovornik, ki je tudi v Etiopiji vodila slovensko delegacijo na zasedanju medvladnega odbora Unesca.
Tudi dobršen del Pasijonskih doneskov 2017 je posvečen vpisu Škofjeloškega pasijona na Unescov reprezentativni seznam, poleg tega pa so tokratno publikacijo posvetili tudi desetletnici članstva v združenju Europassion ter fotografoma Škofjeloškega pasijona, pokojnima Tomažu Lundru in Petru Pokornu st., je ob predstavitvi letošnje številke dejal njen urednik Alojzij Pavel Florjančič. V njej je tokrat objavljena tudi celotna dokumentacija za Unesco, torej je po Florjančičevih besedah nekakšen učbenik, po katerem se lahko zgledujejo drugi, ki želijo vpisati svojo dediščino na Unescov seznam. Dokumentacija je obsegala kar 18 strani in je bila zelo zahtevna, je povedal predsednik Muzejskega društva Škofja Loka Aleksander Igličar, tudi udeleženec zasedanja v Etiopiji. Priložiti so ji morali še fotografsko gradivo in film, ki so ga tokrat tudi pokazali udeležencem pasijonskih dni. Župan Miha Ješe je na prireditvi dejal, da poteka še brez Unescovega znaka, v kratkem pa pričakujejo dovoljenje, da ga bodo lahko nosili preostali dogodki, povezani s Škofjeloškim pasijonom, verjetno že Romualdov dan ob koncu aprila. Pravila uporabe so namreč predpisana, uporabljajo se lahko zgolj za prireditve in ne sme se uporabljati v komercialne namene.
Potem ko so pojasnili trnovo pot Škofjeloškega pasijona do vpisa na Unescov seznam, je četverica (Štukl, Igličar, Tavčar, Tovornik) še na zabaven način obudila dogodke z zasedanja v Etiopiji, trije dobri možje (kot jih imenuje Magdalena Tovornik) pa še o svojem nadaljnjem kratkem potovanju po tej afriški deželi. Ta je bila v času nekdanje Jugoslavije prijateljska dežela, na prijateljstvo med tedanjima voditeljema Hailejem Selasijem in Josipom Brozom Titom pa spominja tudi avenija, poimenovana po jugoslovanskem maršalu. Prav v hotelu na tej aveniji so se nastanili štirje pasijonski mušketirji.