»Pomladitev« za Stari vrh

Po potrditvi sklepov skupščine družbenikov Smučarsko turističnega centra Stari vrh na občinskih svetih bosta občini Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka postali edini lastnici omenjenega podjetja. Občini, ki sta bili že doslej večinski lastnici, sta namreč vplačali vsaka po 3750 evrov in tako zagotovili osnovni kapital v najnižjem znesku, določenem po zakonu, potem ko so v podjetju pokrili izgubo iz preteklih let z zmanjšanjem osnovnega kapitala ob sočasnem povečanju osnovnega kapitala.

A črnih oblakov, ki se že več let zgrinjajo nad Starim vrhom, s tem še niso pregnali. Podjetje namreč močno bremeni vračilo posojila za nakup šestsedežnice. Ta čas tako še vedno potekajo pogajanja s Heto, slabo banko nekdanje avstrijske banke Hypo Alpe Adria International, ki ji dolgujejo še okrog 3,4 milijona evrov. Zgoraj omenjeni ukrep zato za zdaj deluje bolj kot injekcija botoksa za pomladitev, da bi dejansko zaustavili propadanje smučišča, ki je v zadnjih letih ob zelenih zimah bolj kot ne životarilo, pa bo potrebno precej več truda. Pred leti je le malo manjkalo, da bi upravljavec sicer priljubljenega smučišča končal v stečaju. Tudi takrat sta na pomoč priskočili obe občini kot največji lastnici, čeprav je bilo vlaganje v to podjetje videti skoraj kot metanje denarja v jamo brez dna. Zdaj podjetju STC Stari vrh znova grozi stečaj, zato si želijo k sodelovanju pritegniti lokalno gospodarstvo oziroma pridobiti strateške lastnike iz lokalnega okolja. S propadom smučišča bi namreč največ izgubili prav obe občini, ki sta v STC Stari vrh vključno z dokapitalizacijo doslej vložili že vsaka po več kot milijon evrov.

V obeh občinah kljub temu z optimizmom gledajo na prihodnost smučišča Stari vrh. V njem še vedno vidijo enega paradnih konjev za nadaljnji razvoj turizma na tem območju. Razmere, poudarjajo, so bile marsikdaj že precej bolj brezupne, kot kaže ta čas. Zavedajo se namreč, da smučišča ne morejo kar tako izpustiti iz rok, saj predstavlja pomemben generator razvoja turizma in delovnih mest v regiji, od katerega je odvisen velik del turističnega gospodarstva na tem območju. Predvsem bi bilo treba zastaviti neko resno vizijo razvoja, saj je bilo doslej vse usmerjeno zgolj v poplačilo dolgov. To bi omogočilo nadaljnji razvoj smučišča, katerega prednost je predvsem v bližini in dostopnosti. A razvoj ne more biti odvisen od občinskih proračunov, temveč mora temeljiti na zasebnih investicijah. Smučišče namreč ne more obratovati le tistih nekaj smučarskih dni na leto, ampak bo potreben korenit razmislek tudi o poletni ponudbi, ki rešuje marsikatero nižje ležeče smučišče.