Skrbimo za razvoj podeželja

»V zadružnem poslovnem sistemu dejansko skrbimo za razvoj podeželja. Ne zapiramo trgovin in bančnih poslovalnic na podeželju, ohranjamo avtohtone slovenske sorte rastlin,« pravi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Kranj – Zadružna zveza Slovenije vsako leto pripravi v začetku leta regijska srečanja zadružnikov (za gorenjsko in kamniško zasavsko regijo je bilo v Pirničah), potlej pa še tradicionalni posvet zadružnikov v Portorožu, kjer se zadružnikom že po ustaljeni navadi pridružijo tudi najvišji predstavniki oblasti, letos je bil med njimi tudi predsednik vlade Miro Cerar. »Na vseh regijskih posvetih je bila dobra udeležba. Najprej so predstavniki kmetijskega ministrstva predstavili aktualno kmetijsko politiko, veliko vprašanj je predvsem o razdeljevanju denarja, nato pa so bile na dnevnem redu bolj zadružne teme. Veliko se ukvarjamo s problematiko terana, aktivni smo tudi pri prizadevanjih za ohranjanje kmetijskih zemljišč,« je dejal predsednik zveze Peter Vrisk in dodal: »Ne strinjamo se s tem, da bi za avtocesto v Savinjski dolini namenili najboljša kmetijska zemljišča. Skeptični smo tudi do projekta v Hočah, ki bo vzel sto hektarjev kmetijskih zemljišč, pri tem pa se nam zdi sporna zlasti zakonska možnost razlastitve kmetov. Podpiramo delovna mesta, tudi otroci s kmetij se zaposlujejo zunaj kmetijstva, ne strinjamo pa se z razlastitvijo. Kmetom bi v takih primerih morali zagotoviti nadomestna zemljišča; če pa to ni možno, je treba zemljo dobro plačati.«

Vrisk: Semenarna in banka dobro poslujeta

Medtem ko je bilo v javnosti že slišati, da sta tako Semenarna kot Deželna banka Slovenije, ki sta v večinski zadružni lasti, v poslovnih težavah, prvi mož zadružne zveze Peter Vrisk to odločno zanika, nasprotno: zagotavlja, da obe dobro poslujeta. »Semenarno smo prevzeli v zelo težkem položaju, prisilna poravnava je sklenjena in zdaj pozitivno posluje. Deželna banka Slovenije je lani beležila zelo dobre rezultate, sanirali smo stare grehe. Ker je to dobra banka, s poslovalnicami po vsej Sloveniji ter z zvesto bazo komitentov, se zanjo zanimajo tako domači kot tuji kupci. To ni nič nenavadnega, v poslovnem svetu je vsako dobro podjetje tarča kupcev, a zadružniki smo odločni in banke ne damo. Če ne bi bili odločni, bi bila že petkrat v tuji lasti. Tako kot kmetje na svoje kmetije ne pustimo tujih gospodarjev, tako jih tudi zadružniki ne pustimo v Semenarno in v banko, saj smo ju sami sposobni dobro voditi,« je dejal Peter Vrisk in dodal: »Danes je tudi moderno govoriti o družbeno odgovornih podjetjih, a žal ob tem ugotavljam, da nekateri o tem le govorijo, medtem ko v zadružnem poslovnem sistemu to dejansko delamo: v okviru Semenarne ohranjamo avtohtone sorte semen, ne zapiramo bančnih poslovalnic in trgovin na podeželju.«

Domači kotički v zadružnih trgovinah

»V zadružni lasti je nekaj manj kot štiristo kmetijskih, živilskih in tehničnih trgovin. To niso veliki centri, ampak manjše in srednje velike trgovine, ki jih potrošniki vse bolj cenijo in v katerih se nam promet povečuje. Zadnje čase v njih uvajamo domače kotičke s ponudbo pridelkov in izdelkov s kmetij in od drugih dobaviteljev z lokalnega okolja. Od vseh trgovskih sistemov imamo najmanjše marže, naš clj ni dobiček,« je dejal Peter Vrisk in poudaril: »Pri veliki večini izdelkov smo konkurenčni preostalim trgovcem, pri nizkocenovnih izdelkih, kjer cena ne pove vsega, pa smo težko. Potrošniki s skromnimi prejemki pa, razumljivo, posegajo tudi po takšni hrani. Z znakom Izbrana kakovost želimo potrošniku povedati, da je naša, slovenska hrana boljša, kakovostna. Če je solata iz uvoza več dni v hladilniku, je po kakovosti zanesljivo slabša od tiste, ki je še včeraj bila na njivi, danes pa je že v trgovini oziroma pri potrošniku. Velik premik se mi zdi že to, da zdaj tudi veliki trgovski sistemi ponujajo domačo hrano, pri tem pa omenjajo slovenske kmete in njihove zadruge, ki imajo pri odkupu pridelkov kar 80-odstotni tržni delež. Le kateri trgovec, ki ponuja domačo, slovensko hrano, nas lahko zaobide?!«