V soboto je začel veljati novi protitobačni zakon, vendar pa bodo nekatere njegove določbe zaživele z zamikom. Foto: Tina Dokl

Več omejitev za kadilce

V veljavi je nov zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki uvaja strožje ukrepe pri uporabi tobaka in dovoljenju za prodajo tobačnih izdelkov ter prepoveduje njihovo oglaševanje.

Dodatno omejevanje kajenja

V soboto je v veljavo stopil strožji zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prepoveduje tudi kajenje v avtomobilu v navzočnosti mladoletnih otrok. Zakon prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, kar velja tudi za elektronske cigarete. Prepovedano je tudi vsakršno oglaševanje tobaka ter njegovo prikazovanje ali uporaba v okviru televizijskih vsebin in javnih nastopov, ki so namenjeni osebam, mlajšim od 18 let, razen v filmih, nadaljevankah in nanizankah. Prav tako ni dovoljen vnos pijače in hrane v kadilnice, prepovedani pa sta tudi prodaja tobaka in njegovih izdelkov na premičnih prodajnih mestih in preko spleta. Po 20. maju morajo biti tobačni izdelki opremljeni z novimi slikovno-besedilnimi zdravstvenimi opozorili na embalaži, z novembrom 2018 bodo morali prodajalci tobaka pridobiti posebno dovoljenje, že do marca 2018 pa preurediti prodajna mesta, tako da tobačni izdelki ne bodo vidni ali dostopni kupcem. S 1. januarjem 2020 bodo začele veljati tudi določbe glede enotne embalaže in drugih predpisanih elementov na embalaži.

Slabo stanje v vojski

Predsednik republike Borut Pahor je pred dnevi sporočil, da je Slovenska vojska na najnižji ravni sposobnosti delovanja. V letnem poročilu za 2016, ki ga je pripravil Generalštab Slovenske vojske, je namreč pripravljenost vojske za delovanje v miru ocenjena z oceno zadostno, pripravljenost vojske za delovanje v krizi ali vojni pa nezadostno, je pojasnil Pahor po srečanju z ministrico za obrambo Andrejo Katič in načelnikom Generalštaba Slovenske vojske Andrejem Ostermanom. Kot najbolj problematična področja je navedel popolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme, njeno razpoložljivost in sposobnost dolgotrajnejšega delovanja. »Ker je pomemben razlog za tako stanje nizek proračunski izdatek za Slovensko vojsko, je vendarle spodbudno, da se je trend padanja teh izdatkov končno zaustavil. Njihovo postopno povečanje v skladu z našimi potrebami in možnostmi lahko omogoči, da Slovenska vojska brezhibno opravi vse svoje naloge v vseh razmerah,« je dejal.

Karitas prejela prvo pošiljko hrane

V skladišča Slovenske karitas je pred dnevi prispela prva, skoraj 760 ton težka pošiljka hrane iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim za 2017, do konca leta bosta podobni pošiljki prispeli še junija in septembra. Kot so ob tej priložnosti sporočili iz Slovenske karitas, je lani materialno pomoč prek njihove organizacije prejelo skoraj 94 tisoč ljudi. Lani so iz evropskega sklada za pomoč prejeli dobrih 2350 ton hrane, kar je predstavljalo skoraj 63 odstotkov celotne količine hrane, ki jo Karitas razdeli socialno ogroženim in migrantom. Vrednost hrane iz sklada predstavlja skoraj četrtino realizacije splošno dobrodelnih programov pomoči Karitas, ki vključuje tudi pomoč pri plačilu položnic, pomoč s šolskimi potrebščinami, kurjavo, higienskimi pripomočki in pomoč ob večjih nesrečah.

Italijani spet v Kopru

Italijanski sklad Palladio Finanziaria, ki je februarja odstopil od nakupa Cimosa, se menda še naprej zanima za nakup koprske družbe. Njegovi predstavniki so se namreč v sredo v Kopru znova sešli z vodstvi Cimosa, Družbe za upravljanje terjatev bank in sindikatov, kakšna je nova ponudba Italijanov, pa je za zdaj še skrivnost. Nekateri mediji poročajo, da Italijane k nakupu Cimosa spodbuja ameriška multinacionalka HTT, ki je največji kupec Cimosovih izdelkov, sklad Palladio pa ima že v lasti enega od dobaviteljev ameriške družbe. Italijani nakup Cimosa še vedno pogojujejo s predhodno rešitvijo spora glede Cimosovega dolga na Hrvaškem.

Casiraghi na prostosti

Stephen Casiraghi, eden najbolj znanih slovenskih obsojencev, ki so ga prejšnji teden izpustili iz zapora na Dobu, želi na mariborskem sodišču od države iztožiti 150 tisoč evrov, ker naj ga bi leta 2011 v zaporu poškodoval pravosodni policist. Slednji je na sodišču že razložil, da je zaradi napada z britvico uporabil najmilejšo obliko prijema in pri tem Casiraghiju zadal en sam udarec v trebuh. Pri tem je napadalcu britvica padla iz rok, nakar sta ga s sodelavcem kljub upiranju obvladala s fizično prisilo. Tožnik pa trdi, da ga je paznik napadel, ker je skozi okno hranil golobe. Casiraghi je na Dobu zaradi kaznivih dejanj, tudi ugrabitve in spolnega izživljanja, prestajal enotno kazen 22 let in 11 mesecev zapora, ki bi se mu iztekla avgusta 2019. Vrhovno sodišče, ki presoja, ali mu je prvostopenjsko sodišče enotno zaporno kazen izreklo na zakonit način, pa je pred kratkim odredilo prekinitev izvršitve izpodbijane pravnomočne sodbe.