Za slovenski avtomobilizem so prišli boljši časi.

Avtosalon se (končno) vrača

Največja sejemska prireditev s področja avtomobilizma se po sedemnajstih letih vrača v Ljubljano, na Gospodarsko razstavišče.

Nazadnje smo v Sloveniji imeli avtomobilski salon na celjskem sejmu davnega leta 2006. Vzroki, zakaj ga toliko časa ni bilo, so povezani z neugodnimi gospodarskimi razmerami. »Dovolj je bilo čakanja! V letu 2017 prihaja čas, da povišamo srčni utrip avtomobilske Slovenije, da ponovno zanetimo strast in Sloveniji pokažemo najlepše in najboljše, kar premore svetovna avtomobilska industrija. Kot eden izmed tistih, ki so najbolj aktivno delovali v smeri oživitve avtomobilskega salona, sem po neštetih urah napornih usklajevanj med najbolj zadovoljnimi, da lahko širši slovenski javnosti napovemo 24. Avtomobilski salon Slovenije. Prihaja torej pomlad, ki bo Gospodarsko razstavišče spremenila v najlepši avtomobilski salon daleč naokoli. Avtomobilski salon pripravljamo za vse vas, ki si želite na najbolj hiter in preprost način v živo preveriti, kaj je novega v svetu avtomobilizma, na istem mestu primerjati udobje danes tako zelo raznolikih vozil in skupaj s svojimi najdražjimi sprejeti pomembno odločitev glede tega, da si tudi vi zaslužite spremembo v domači garaži!« je povedal in napovedal Marjan Murn, predsednik Sekcije za osebna motorna vozila in direktor prodaje pri Renaultu in Dacii.

Boljši časi so

Letos torej prihaja čas ponovnega začetka. Čeprav je minilo deset let, so prihajajočemu salonu nadeli številko 24, s čimer spominjajo na tradicijo dobrih starih časov in obenem najavljajo željo, da avtomobilski salon spet postane redna, bienalna prireditev. Iz teh besed je razvidno, da če bo letošnji sejem uspel, potem ga bomo videli vsaki dve leti, če ne bo … Pustimo se presenetiti oziroma poglejmo, v kakšnem primeru bomo lahko rekli, da je sejem uspel.

Še pred dvema letoma so bili uvozniki in trgovci ideji o oživitvi avtosalona v Ljubljani in ne v Celju nenaklonjeni. Zdaj je že znano, na kakšen način bodo izpeljali salon na Gospodarskem razstavišču. Program je dokaj obsežen in se tako tekoč ne razlikuje od drugih evropskih salonov. Razstavni program bo vseboval osebna vozila, lahka tovorna vozila, motorna kolesa in motocikle, opremo in storitve s področja avtomobilizma, avtomobilska zavarovanja in financiranje nakupa, predelavo avtomobilov, avto »tunning« in druge ponudbe, povezane z avtomobilizmom. Organizatorji pričakujejo, da si bo salon, ki bo odprt 27. marca in bo trajal do 2. aprila, ogledalo med osemdeset in sto tisoč obiskovalcev, ki bodo za vstopnico morali odšteti osem evrov. Nekateri trgovci so za salon že napovedali svoje novosti. Spet drugi čakajo z izborom, vendar so svojo udeležbo potrdili. Velja dodati, da zastopniki vseh avtomobilskih znamk v Sekcijo za motorna vozila niso vključeni. Kia in Opel, na primer, nimata uvoznika, temveč le glavnega pooblaščenega trgovca. Problemi torej so in verjetno bodo vse do otvoritve salona, ko bo znano, kdo je kje. Ne smemo pa pozabiti, da sta ravno zadnji dve leti tisti, ki sta povzročili premik na boljše v avtomobilski branži. »Avtomobilska panoga je v zadnjih letih preživljala težke čase. Vendar se gospodarske okoliščine v Sloveniji izboljšujejo, spet je čutiti optimizem in pozitivno energijo. To se odraža tudi v postopno večjem povpraševanju po novih vozilih. Zato je zdaj pravi čas, da slovenska avtomobilska panoga opozori nase in se po enajstih letih odmora pokaže v najboljši luči na avtosalonu. Izjemno uspešen hrvaški primer iz lanskega leta je pokazal, da si ljudje po dolgem obdobju depresije zelo želijo takšnega dogodka,« je povedal Danilo Ferjančič, podpredsednik Sekcije za osebna motorna vozila in generalni direktor Porsche Slovenija.

V Zagrebu so se prej zbudili

Hrvati so bili lani v podobnem položaju. Po letu 2008 so zopet prebudili zagrebški avtosalon. Obisk je bil izjemen! V šestih dneh je salon obiskalo 141.557 obiskovalcev. Organizatorji Zagreb Auto Showa so zapisali, da je bil to najprestižnejši avtomobilski salon v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Zapolnili so vse kapacitete razstavišča, na katerem se je na sedemdeset tisoč kvadratnih metrih v 14 paviljonih predstavilo 440 razstavljavcev iz 33 držav. Predstavljenih je bilo 81 znamk avtomobilov, motociklov in gospodarskih vozil, od tega se je predstavilo 29 avtomobilskih znamk. Na salonu je bilo sedemdeset premiernih predstavitev, štiri svetovne »vicepremiere« in 34 hrvaških premier. Kar nekaj znamk in modelov je bilo takih, ki so jih lahko obiskovalci videli prvi po salonu v Ženevi, ki se je končal mesec dni prej.

Predvidevamo, da bo zanimanje za letošnji »prebujeni« avtomobilski salon v Ljubljani precejšnje, tudi zaradi njegove predolge odsotnosti. Vsekakor bo to nedvomno najpomembnejši letošnji avtomobilski dogodek pri nas. Predstavnikom avtomobilskih znamk bo omogočil, da se na povsem drugačen način predstavijo potencialnim kupcem. Kupci smo, najbrž lahko govorim v imenu večine, zelo pogrešali domači salon. Če pa bodo organizatorji znali aktivneje vključiti tudi motoriste, bo dogodek za vse nas še toliko zanimivejši.