Uradno prejeli Unescovo znamko

Državna sekretarka z ministrstva za kulturo Damjana Pečnik je županu Mihu Ješetu tudi uradno podelila certifikat ob vpisu Škofjeloškega pasijona na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Škofja Loka – Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine Unesca je 1. decembra lani na zasedanju v etiopski prestolnici Adis Abeba sprejel odločitev o vpisu Škofjeloškega pasijona na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Šlo je za prvi vpis iz Slovenije, Škofjeloški pasijon pa je bil kot prvi vpisan tudi na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. V sredo je škofjeloški župan Miha Ješe iz rok državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik prejel tudi uradni certifikat o vpisu.

Župan Miha Ješe je ob prejemu listine dejal, da je to priznanje za občino velika zaveza, da bodo duh in sporočilo Škofjeloškega pasijona ne le varovali, temveč tudi povečevali ter pod Unescovo blagovno znamko še naprej uspešno promovirali. V tem duhu bodo pripravili tudi program dogodkov, ki jih bodo v prihodnje prirejali v zvezi s Škofjeloškim pasijonom. Mednje bodo po županovih besedah vključili tudi minuli teden prejeti cepič najstarejše trte iz Maribora, ki jo bodo posadili ob grajskem obzidju pri trgu, ki ga pravkar obnavljajo. Škofjeloški pasijon, ki je nastal leta 1721 v kapucinskem samostanu v Škofji Loki in ga je zapisal pater Romuald Marušič, pa po županovih besedah ni le škofjeloški, pač pa zadeva vse škofjeloško območje in še sosednje kraje, od koder prihajajo skupine, ki na loških trgih in ulicah vsakih šest let uprizarjajo pasijonsko procesijo. »To je velik povezovalni element in si je tudi zaradi tega pridobil mednarodno priznanje,« je dejal župan in se zahvalil tudi vsem, ki so tlakovali pot Škofjeloškemu pasijonu pod Unescovo zaščito.

Državna sekretarka Damjana Pečnik je prejemnikom Unescovega certifikata čestitala za uspeh, za katerega so si prizadevali šest let, preden je bil po zaslugi lokalne skupnosti, strokovne in laične javnosti ter naposled diplomacije kronan 1. decembra lani na zasedanju medvladnega odbora Unesca v Etiopiji. Škofjeloški pasijon, prvi iz Slovenije na reprezentativnem seznamu Unesca, je dobra popotnica vsem prizadevanjem, ki še čakajo našo državo pri mednarodni uveljavitvi nesnovne kulturne dediščine. Prav sedaj na odločitev čaka projekt kurentov s Ptuja, v pripravi je tudi nominacija za klekljanje čipk. Tudi Pečnikova se je zahvalila vsem sodelujočim, Ločanom pa zaželela, da bi bili pri ohranjanju kulturne dediščine za naše zanamce še naprej uspešni, kajti kulturna identiteta je tista, ki določa narode.