Ko iz kosa lesa nastane violina ...

Daniel Musek ima redek, lep poklic, ki je hkrati obrtniški in umetniški. Je goslar, izdelovalec violin, viol in violončel. Pravi, da ni težko narediti violine, težko pa je narediti dobro violino in vsakokrat dobro violino.

Delavnico si je pred kratkim uredil v hiši na Cankarjevem trgu v Škofji Loki, ki si jo deli z ženo Anjo, oblikovalko polstenih izdelkov. Na mizarskem pultu, ob katerem so na steni sistematično razporejena orodja, iz kosov lesa po tradicionalnem postopku nastajajo godala, ki potem zazvenijo v rokah glasbenikov od vsepovsod. Danielove violine so oživele pod prsti Anje Bukovec, Petra Ugrina, Stefana Milenkovića, a tudi glasbenikov v tujini, saj je slovensko tržišče za ta specifični poklic dosti premajhno. Svoje izdelke prodaja dobrim glasbenikom, ki cenijo dober inštrument, takih je med njegovimi kupci kaka petina, in delati zanje je res velik izziv, pove mojster goslar.

Učenec Vilima Demšarja

Šolal se je pri mojstru Vilimu Demšarju v Ljubljani, ki je bil takrat edini poklicni goslar v Sloveniji. Za razvoj slovenskega goslarstva ima pred kratkim preminuli mojster velik pomen, vsi šolanji goslarji iz Slovenije prihajajo iz njegove delavnice in bil je tudi glavni podpornik vsem, ki so se pozneje šolali v Cremoni. Daniel se je na lesarskem oddelku biotehniške fakultete naučil marsičesa o lesu, šolanje pa tudi on nadaljeval v zibelki goslarstva, italijanski Cremoni, od koder izvirajo največji mojstri tega poklica: Amati, Guarneri, Stradivari. Po Antoniu Stradivariju se imenuje tudi mednarodna šola za izdelavo glasbil, kjer je Daniel po petih letih šolanja diplomiral in naredil mojstrski izpit. Tu je začel delati tudi svoj prvi inštrument in ga po dvanajstih letih dokončal v Sloveniji. Po letih popravil, s katerimi se je prva leta pretežno preživljal, je lahko na tržišče dal svoj lastni izdelek. Trinajst let že dela samostojno.

Inženirski in umetniški poklic

Kdor želi izdelovati dobre inštrumente, mora nanje znati tudi igrati. »Ne igram vrhunsko niti ne nastopam, a dobro poznam igranje godal. To je nujno za izdelovanje teh inštrumentov, poznati moraš glasbo, literaturo, solistični repertoar ... Moj prvi inštrument, ki sem se ga učil igrati, pa je klasična kitara,« pove Daniel Musek. V postopku izdelave inštrumenta namreč preizkuša tudi njegov zvok. Pravi, da mora najprej zadostiti vsem tehničnim standardom izdelave glasbila. »Goslarstvo je zelo inženirski poklic: izdelati moraš inštrument, ki mora delovati. To moraš opraviti brezhibno, pri barvi tona pa slediš željam naročnika. Ni težko izdelati violine, težko pa je narediti dobro violino in vsakokrat dobro violino.«

Daniel namreč vse inštrumente dela po naročilu. Teh ima za dve leti naprej, največ iz tujine. V tujini se je uveljavil tako, da je svoja godala predstavil na razstavah na tujem, kjer je navezal stike z agenti, ki sedaj prodajajo njegove izdelke. Njegovo delo je pretežno ročno, dela po tradicionalni metodi, zato njegov inštrument nastaja dolgo, dva meseca potrebuje za violino, mesec dni za konstrukcijo, mesec dni za lakiranje. Največ deset violin letno lahko pride izpod njegovih rok ali osem violin ali viol in en čelo. A Daniela ne moti, da gre za dolgotrajno, potrpežljivo delo, saj početje ni rutinsko, pač pa gre za ustvarjalnost, ko svoj izdelek razvijaš in mojstriš, da na koncu da od sebe najboljše. Svoje delo ima rad in si ga organizira tako, da mu je prijetno, pri tem početju je najraje sam, zato tudi ne razmišlja o kakem pomočniku ali vajencu. Morebiti bo šla po njegovih stopinjah katera od njegovih dveh hčera, sedaj še osnovnošolk.

Glasbila iz hlodovine gorskega javorja

Ob nedavni dražbi hlodovine, ko je najvišjo vrednost dosegel hlod gorskega javorja, smo slišali, da iz tega lesa izdelujejo tudi violine. Daniel Musek pritrdi, češ da je tako zaradi dovolj velike dimenzije in zaradi posebne rebraste strukture. Za violine se hlod razreže radialno in pri obdelavi lesa se doseže valovita struktura, značilna za hrbte violin. Tudi vsi ostali deli violine so iz gorskega javorja, le pokrov je iz smrekovega lesa. Redka je praksa, da bi goslar kupoval neposredno hlodovino, kupujejo že razrezane kose lesa, kakršne vidimo razpostavljene po ateljeju mojstra Daniela Muska. Iz njih izdelane gosli ob skrbnem ravnanju trajajo stoletja, o čemer pričajo tristo let stare stradivarke, ki niso le zelo lep zbirateljski predmet, ki na dražbah dosega vrtoglave vrednosti, pač pa nanje še vedno tudi igrajo. In z leti so vse boljše, pravi Daniel Musek o teh baročnih inštrumentih, ki jim je tudi sam posvetil svojo poklicno pot.