Zbirna vloga je tudi denar

Ob koncu februarja se je tudi na Gorenjskem začela subvencijska kampanja, to je elektronsko izpolnjevanje in oddajanje zbirnih vlog za kmetijska plačila. Le redki kmetje, predvsem so to mlajši, ki so vešči računalnika in »brskanja« po spletu, to vlogo izpolnijo in oddajo sami, velika večina pri tem izkoristi (in plača) storitev kmetijske svetovalne službe, za katero je to največji administrativni zalogaj v vsem letu. Samo na Gorenjskem naj bi pomagali izpolniti vlogo od 3700 do 3800 kmetom.

Ni treba, da je kmet evroskeptik, pa lahko hitro ugotovi, da je Skupna kmetijska politika Evropske unije z vsemi svojimi ukrepi in podukrepi zelo zapletena, a da je težava še večja, se vsaj deloma spreminja na vsakih sedem let. Predvsem starejši kmetje se težko znajdejo v labirintu predpisov, razpisnih pogojev, zahtev, vlog in registrov, zato se marsikdo med njimi tudi znajde pred »skušnjavo«, da ne bi izpolnil zbirne vloge za kmetijska plačila niti ne bi sodeloval na razpisih za sofinanciranje naložb na kmetijah. Takih, ki bi se samo zaradi tega odrekli denarju, ki ga ponujata slovenska država in Evropska unija, ni veliko, velika večina vendarle razmišlja drugače in si pritrjuje: splača se potruditi in se potiti ob (neljubem) administrativnem delu, ki je na koncu poplačano z izplačilom denarja. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je namreč lani za ukrepe skupne kmetijske politike izplačala skoraj 263 milijonov evrov, letos pa naj bi med kmete in druge upravičene vlagatelje razdelila okrog 220 milijonov evrov. Znesek ni majhen, a marsikateri kmet se ob tem tudi vpraša, koliko stane ves postopek, preden dobi denar na svoj račun. Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko na ravni države in Evropske unije stane zbiranje in razdeljevanje denarja za različne ukrepe kmetijske politike, koliko evropska in nacionalna kontrola izpolnjevanja številnih zahtev ... In koliko od začetnih sto evrov, ki jih država in Evropska unija namenjata za ukrepe, na koncu dobi kmet? Bojim se, da bi bil delež, ki ga dobijo službe za predpisovanje, razdeljevanje in kontrolo uporabe denarja, kar precejšen. Večkrat med kmeti slišim »sporočilo«: ni pomembno, koliko kaj stane, glavno je, da je tako, kot določajo direktive, uredbe, razpisi ... Zahtev, ki jih morajo izpolnjevati vsi, ki se na podlagi zbirne vloge potegujejo za »subvencije«, pa je res veliko. Ob tem lahko le pritrdimo vodji gorenjske kmetijske svetovalne službe Tomažu Cöru, ki opozarja: »Zbirna vloga ne prinaša le denarja, temveč tudi obveznosti.« Predvsem pri izvajanju ukrepov za kmetijsko-okoljska in podnebna plačila je teh zelo veliko, še zlasti glede kolobarjenja, analize zemlje, gnojilnega načrta ...