Prometni režim na golfskem igrišču

Ob prebiranju članka z zgornjim naslovom sem se odločil, da bom napisal še nekaj svojih misli.

Vsako leto sva se z ženo v času, ko niso igrali golfa, večkrat, pozimi tudi s smučmi, sprehodila po igrišču za golf. Ko sva se pred kratkim spet odločila za sprehod, sva naletela na grozljivo sliko. Najprej sva zagledala skoraj dva metra visoko žičnato ograjo. Imel sem občutek, kot da sem nekje v Beli krajini pred »tehničnimi« ovirami ali pa pred koncentracijskim taboriščem, le stražni stolpi so še manjkali. Skozi ograjo je bila namesto nežnih valovitih travnikov videti razmrcvarjena pokrajina, kupi nametanih skalnih blokov in nekakšni vsiljeni vodometi in bajerji. To je bil moj prvi vtis, moje videnje, zato sem se vprašal, kdo je kriv za tako uničenje naše naravne dediščine.

Prvi krivec je prodajalec golfskega igrišča. Če bi prodajalec vsaj malo cenil prebivalce bližnjih krajev, če bi imel vsaj malo občutka za naravo in tudi za turistično perspektivo Bleda in okolice, bi kupcu postavil pogoje, pod katerimi mu proda igrišče, tako pa mu je, kot kaže, šlo le za denar.

Drugi krivec je kupec. Verjetno je v redu plačal zahtevano vsoto, porabil je tudi veliko denarja, da je ustvaril to kičasto pokrajino. Toda tak je pač njegov okus. Najbolj moteča pa je skoraj dva metra visoka žična ograja okoli vsega kompleksa. Smo mar mi, domačini, taki barbari in divjaki, da bomo na sprehodih po igrišču vse pokradli in uničili? Sam menim, da je ta ograja za nas žalitev, pa tudi za naše prednike, ki so stoletja negovali to pokrajino.

Tretji krivec pa so okoljevarstveniki, ki se na ta barbarski poseg v krajino niso odzvali.

Kar pa me je najbolj prizadelo, je obnašanje lastnika do žirovniških kmetov. Podjetje Eligo Bled razen ob ponedeljkih in četrtkih ne dovoli kmetom s kmetijsko mehanizacijo po poti, ki so jo desetletja uporabljali, dostopa do njihovih parcel. Če nimaš dostopa do svoje parcele, parcela ni tvoja. Nekaj podobnega smo Slovenci že skusili – podržavljenje. Zato razumem lastnike, ki bodo pravico iskali po sodni poti. Ne poznam zakonov, ki rešujejo to področje. Pogledal pa sem najvišji pravni akt Republike Slovenije – Ustavo in v njej našel nekaj členov, ki bi bili v tem primeru zanimivi – členi od 68 do 74, navajam tri:

68. člen: ... Na zemljiščih tujci ne morejo dobiti lastninske pravice ...

71. člen: ... Zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč.

74. člen ... Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.

Kar se dogaja tem igrišču za golf, ni preveč lepa popotnica za začetek delovanja prenovljenega igrišča. Tudi za bogate igralce golfa najbrž ne bo prijetno, če se bodo počutili kot v živalskem vrtu v kletki; posebej, če jih bodo od zunaj spremljali sovražni pogledi domačinov. Vodilnim podjetja Eligo Bled priporočam, da ponovno sedejo za mizo in se dogovorijo o sožitju.

Avgust Mencinger, Radovljica