Škofjeloški pasijon

V Škofji Loki bodo prihodnji teden tudi uradno prejeli certifikat ob vpisu Škofjeloškega pasijona na Unescov reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva. Ta neprecenljiva kulturna dobrina, ki se je v Škofji Loki dobro zavedajo, je z vpisom na državni seznam kulturne dediščine dobila potrditev države, sedaj pa še ugledno mednarodno potrditev. Za ponos in samozavest Ločanov je to izjemnega pomena, pri tem pa upamo, da bodo znali to pridobitev v prihodnje tudi ustrezno unovčiti.

Škofjeloški pasijon bi namreč lahko postal zanimiv turistični produkt. V tej smeri se organizatorji in ustvarjalci pasijona vsakokrat močno trudijo, a še vedno doseže pretežno domače občinstvo, čeprav bi si želeli večjega odmeva v tujini. Po Evropi in drugje po svetu uprizarjajo veliko različnih pasijonov, nekateri med njimi so mednarodno močno prepoznavni, tisti v malem nemškem mestu Oberammergau pa je sploh turistična uspešnica z okoli pol milijona obiskovalcev. Uprizarjajo ga na vsakih deset let, vstopnice so zelo drage in rezervirati jih je treba tri leta pred uprizoritvijo, predstave se vrstijo pet mesecev. Skrivnost njihovega uspeha je najbrž v tem, da znajo svojo zgodbo predvsem dobro prodati. A tudi škofjeloško bi se dalo, saj ima naposled Škofjeloški pasijon vrsto prednosti. Uprizarja se na izvirnem kraju, v jedru srednjeveškega mesta, ki je odlična kulisa k vsebinam in prizorom; uprizarja se na izviren način kot procesija, ki se ustavlja na štirih prizoriščih in posamezne podobe odigra vsakič znova; uprizarja se v izvirnem postnem času; ne prikazuje samo križevega pota kot večina drugih pasijonov, temveč unikatno kombinacijo podob iz Stare in Nove zaveze, od raja pa do Kristusovega križanja; predstavlja edinstven prikaz igre in kostumografije ter jezika tedanjega časa; vključuje tudi cehe. Posebnost je tudi prostovoljstvo okoli tisoč sodelujočih in nastopajočih. V škofjeloškem kapucinskem samostanu, kjer je pater Romuald spisal Škofjeloški pasijon, je shranjeno tudi njegovo izvirno besedilo.

Med uprizoritvami pasijona je šest let premora, ko z vmesnimi pasijonskimi aktivnostmi poskrbijo, da se Škofjeloški pasijon ne pozabi. Prirejajo razstave in delavnice, izdajajo publikacijo o pasijonu, poslušajo koncerte, morda bi kdaj v vmesnem obdobju kazalo uprizoriti tudi kak posamezni prizor iz te srednjeveške dramske igre ... Naslednji Škofjeloški pasijon bo leta 2021, ko bo minilo tristo let od njegovega nastanka. Časa je ravno dovolj, da do tedaj domislijo, kako za njegovo večjo prepoznavnost izkoristiti tudi Unescovo znamko.