Petindvajset let od izbrisa
Te dni mineva četrt stoletja, odkar je država iz registra stalnih prebivalcev nezakonito izbrisala več kot 25 tisoč prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ.
Brglez izbrisanim izrekel javno opravičilo
Dne 26. februarja je minilo petindvajset let od začetka veljave določb zakona o tujcih, s katerimi je država iz registra stalnega prebivalstva izbrisala vse tiste državljane drugih republik SFRJ, ki so imeli junija 1991 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in v naslednje pol leta niso vložili vloge za pridobitev slovenskega državljanstva. Takšnih je bilo več kot 25 tisoč, država pa je nastale razmere začela urejati šele deset let kasneje, ko je ustavno sodišče odločilo, da je bil izbris nezakonit, zakonodajalcu pa naložilo, naj izbrisanim vrne status stalnega prebivalca od dneva izbrisa.
Država je začela vprašanje odškodnin urejati po tem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2012 odločilo, da slovenskim oblastem ni uspelo v celoti urediti vprašanja izbrisanih. Leto dni kasneje je država določila, da izbrisanim za vsak mesec izbrisa pripada pavšal v višini petdeset evrov. Doslej je bilo priznanih že za 25 milijonov evrov odškodnin.
Ob 25. obletnici izbrisa se je predsednik Državnega zbora Milan Brglez vsem tistim, ki se jim je z izbrisom zgodila krivica, javno opravičil za to dejanje pa tudi za vse trpljenje, poniževanje in klevetanje, ki so ga bili deležni v času dokazovanja tega, da jim je bila storjena krivica. »Z vidika funkcije, ki jo izvajam, je to opravičilo nujno, z vidika vrednot, ki sem jim zvest, pa tudi osebno,« so sporočili iz njegovega kabineta. Izbris je označil za kršitev človekovih pravic, iskanje krivcev za ta »temen madež nastajanja samostojne slovenske države« pa bi bilo po njegovem mnenju danes neplodno, saj naj bi bilo udeleženih preveč.
Na čelu Zpiza brez spremembe
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je v ponedeljek na mesto generalnega direktorja zavoda za prihodnja štiri leta imenoval dozdajšnjega direktorja Marijana Papeža. Na razpis so se sicer prijavili trije kandidati (poleg izbranega še glavna inšpektorica za delo Nataša Trček in Rasto Hartman, ki prihaja s področja zavarovalništva), za Papeža pa je glasovalo vseh 23 navzočih članic in članov sveta, ki so bili mnenja, da je aktualni direktor zastavil več pomembnih projektov in je smiselno, da jih v novem mandatu dokonča. Izbrani kandidat, ki ga mora potrditi še vlada, bo novi mandat nastopil 12. aprila.
Akreditirana peta slovenska univerza
V Novi Gorici je bila akreditirana peta slovenska univerza – Nova univerza, ki je zasebna in ima tri članice – Evropsko pravno fakulteto, Fakulteto za državne in evropske študije ter novo Fakulteto za slovenske in mednarodne študije. Nova univerza je bila tik pred začetkom delovanja že pred nekaj leti, a je družbo tedanjih treh fakultet zapustila Fakulteta za uporabne družbene študije, temu pa je sledil pravni spor, ki se je končal lansko leto. Rektor Nove univerze je Dimitrij Rupel. Kot je povedal za STA, na koncesijo države za zdaj ne morejo računati, zato bodo iskali zasebne sponzorje.
Lani gospodarska rast višja od napovedi
Bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji se je lani okrepil za 2,5 odstotka, potem ko je bila gospodarska rast v 2015 pri 2,3 odstotka, je razbrati iz prvih ocen statističnega urada (končni podatki bodo objavljeni šele konec avgusta). Prva ocena statistikov je nekoliko višja od napovedi domačih in mednarodnih ustanov; te so Sloveniji za letos namreč napovedovale gospodarsko rast med dva in 2,3 odstotka.
Pospešeno rast, ki naj bi po ocenah dosegla oz. celo presegla tri odstotke, po nekaterih izračunih napovedujejo tudi na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer pa bodo podrobnejšo spomladansko napoved predvidoma objavili v drugi polovici marca.
Slovenci vse bolj zadovoljni s stanjem v družbi
Februarska raziskava družbe Valicon Ogledalo Slovenije, s katero občasno merijo splošno stanje v slovenski družbi, je pokazala, da smo Slovenci s stanjem v družbi vedno bolj zadovoljni. Nezadovoljnih je sicer še vedno več kot zadovoljnih, a tudi osebno razpoloženje prebivalcev se izboljšuje.
Zadovoljstvo s stanjem v slovenski družbi se je v primerjavi z lanskoletnimi meritvami povečalo za šest odstotnih točk, a z življenjem v slovenski družbi jih je na splošno zelo zadovoljnih zgolj dober odstotek. Nič kaj obetaven ni podatek, da razkorak med zadovoljnimi in nezadovoljnimi še naprej ostaja velik, nezadovoljnih pa je kar 23 odstotkov sodelujočih v raziskavi.
V raziskavi, ki so jo opravili med 9. in 19. februarjem, je sicer sodelovalo 1016 državljanov, starih od 18 do 65 let.