Dober tek

Prejšnji teden sem se v članku tako razpisala, da nam je za danes ostalo še nadaljevanje o tem, kako uravnavamo energijo želodca. Ljubezen gre skozi želodec, stres pa tudi, zato jejmo počasi. Najprej se umirimo. Prižgimo glasbo, ki nas pomirja. Ali še bolje: preprosto uživajmo v tišini, z mislimi skoncentrirani na hrano, ki jo uživamo. Na želodec si v mislih narišimo velikega smeška, ki nas bo spravil v dobro voljo, preden začnemo jesti, zužito hrano pa obdal z dobro energijo, da jo bo želodec prijazno sprejel in lažje prebavil. Manj je več. Idealna porcija pri enem obroku je velika kot naša pest. Vse, kar je več, raztegne naš želodec. Načini uravnavanja energije želodca:

izogibanje stresu, saj ta zelo negativno vpliva na želodec,

sproščanje in gibanje na svežem zraku,

uravnotežena raznovrstna prehrana (za želodec najpomembnejši so vitamini skupine B – banana, avokado, oreški, semena, kvas, soja, fižol),

želodcu prija po okusu sladka hrana (ne sladkarije!): žita, suho sadje, semena (sončnična, sezamova, bučna, pistacija, indijski oreški),

• masaža AP-točk.

Zakaj je pomembno, da jemo uravnoteženo, da da je naša hrana raznovrstna, da v prehrano vključimo vse skupine živil? V tradicionalni kitajski medicini (TKM) vse v naravi pripada osnovnim petim elementom: les, ogenj, zemlja, kovina in voda. Lastnosti teh elementov imajo tudi naši notranji organi. Elementu lesa pripadajo jetra in žolčnik, elementu ognja srce, tanko črevo, perikard (srčna ovojnica), trojni grelec. Zemlji pripadata vranica in želodec, elementu kovine pljuča in debelo črev, vodi mehur in ledvice.

Vsakemu od elementov pripada tudi eden od okusov, in sicer lesu kisel okus, ognju grenak okus, zemlji sladek okus, kovini pekoč okus, vodi slan okus.

Jetra in žolčnik potrebujejo kisel okus, srce in tanko črevo grenkega, vranica in želodec sladkega, pljuča in debelo črevo pekočega, ter mehur in ledvice slan okus. Če določene skupine živil povsem izločimo iz svoje prehrane, kar rade predpisujejo razne novodobne diete, na energijskem nivoju ustvarimo neravnovesje v telesu in na dolgi rok posledično tiste organe, ki potrebujejo ta okus, prikrajšamo za del energije, ki ga potrebujejo za svoje kvalitetno in nemoteno delovanje.

Poglejmo si na primer slan okus.

Tako kot je čezmerno soljena hrana nezdrava, bi bilo problematično tudi, če bi sol popolnoma izločili, saj tako mehur in ledvice ne bi dobila dela energije, ki ga pridobita iz hrane slanega okusa. Ne pa presoljenega!

Si kdaj pripravite sveže pečeno tunino? Verjamem, da si jo. Ali jo solite, preden jo daste na krožnik in postrežete in pojeste? Dajte jo naslednjič, ko jo boste pripravili najprej poskusiti. Videli oziroma okusili boste, da je že slana ter je sploh ne treba več soliti. Ste opazili, da so na primer bučke, korenje in rumena koleraba po okusu naravno sladki?

Ker hrano večinoma solimo že med pripravo, ji sploh ne damo možnosti – in sebi seveda tudi ne – da nas preseneti in zapelje s svojimi prvinskimi okusi. Tako povzročimo, da je vse, kar jemo, bolj ali manj slano, preostale izvorne okuse in odtenke okusov pa s tem prekrijemo. Tako se hitro ujamemo v začarani krog, ko moramo soliti vedno več.

In zdaj domača naloga do naslednjega tedna. Če si upate, seveda.

Se lahko pri kuhanju popolnoma odpoveste soljenju hrane? S tem boste dosegli dvoje: »prečistili« boste svoje brbončice in videli boste, kako občutno manj soljeno hrano boste prenesli in potrebovali po samo tednu dni. Drugi učinek je ta, da boste začutili, kakšni so izvorni okusi druge hrane. Namesto soli v tem tednu uporabljajte začimbe po svojem okusu, ki bodo poudarile prvinske okuse hrane, ki jo boste pripravljali.

Dober tek!