Z evropskimi sredstvi k razvoju

Na Gorenjskem smo bili v preteklem obdobju uspešni pri črpanju evropskih sredstev. Kako pa bo v prihodnje?

Kranj – K večji razvitosti slovenskih regij precej prispevajo tudi evropska sredstva, o čemer je minuli teden na muzejskem večeru Gorenjskega muzeja govoril direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj) Rok Šimenc.

V sodelovanju z občinami je razvojna agencija v preteklem kohezijskem obdobju 2007–2013 pridobila 167 milijonov evrov in z njimi podprla 147 projektov, ob čemer je dodatna sredstva pridobilo tudi gospodarstvo. Z evropskimi sredstvi so se med drugim sofinancirale prenove mestnih središč, obnova planiških skakalnic, centra na Pokljuki pa tudi projekti, kakršen je Podjetno v svet podjetništva, ki mlade spodbuja, da si sami ustvarijo delovno mesto.

Da se je življenje v preteklih letih na Gorenjskem izboljšalo, kažejo tudi nekateri ekonomski in socialni kazalci. Bruto družbeni proizvod na Gorenjskem se v zadnjih letih povečuje. Leta 2000 je znašal 9.840 evrov na prebivalca, leta 2015 pa je dosegel raven 16.437, kar pomeni 87,9 odstotka slovenskega povprečja. Poleg osrednjeslovenske regije, ki državno povprečje presega za 41 odstotnih točk, v tem kazalcu Gorenjsko prekašajo še štiri izmed dvanajstih regij v državi.

Gorenjska sicer spada v zahodni del kohezijske regije, ki je bolj razvit kot vzhodni, in je zaradi tega v aktualnem kohezijskem obdobju 2014–2020 upravičena do 847 milijonov evrov, vzhodni del pa do 1,27 milijarde evrov.

»Žal so tudi v zahodni kohezijski regiji velike razlike. Osrednjeslovenska regija z Ljubljano je daleč najbolj razvita, sledita obalno-kraška in goriška, medtem ko je gorenjska najmanj razvita. Žal v pogajanjih nismo uspeli doseči, da bi bila osrednjeslovenska regija izvzeta, tako da se bojim, da po letu 2020 naša zahodna regija sploh ne bo več upravičena do sredstev,« je povedal direktor razvojne agencije.

Če je Šimenc zadovoljen s tem, kar se je z evropskim denarjem postorilo v preteklosti, pa ga bolj skrbi skromno črpanje sredstev v tem obdobju, saj je država v treh letih počrpala le šest odstotkov razpoložljivih sredstev. »Država se je tokrat odločila, da razpoložljiva sredstva, ki so bila prej namenjena razvoju regij, da v upravljanje ministrstvom, na ravni države pa se ta denar hitro razprši, kar sicer ne pomeni nujno, da bomo denar pustili v Bruslju. Lahko se najde večji projekt, s katerim bomo uspešni pri pridobivanju sredstev, kar pa seveda ne prispeva nujno k večjemu regionalnemu razvoju,« je zaključil Šimenc.