Arhitekt Tomaž Križnar je odličen risar in velik ljubitelj zgodovine. / Foto: Igor Kavčič

Škofja Loka iz prve roke

V sredo so v Galeriji Ivana Groharja odprli zanimivo razstavo z naslovom Črte in dimenzije. Pod naslovom se razkriva mesto Škofja Loka in njeni gradovi na skicah in računalniških tridimenzionalnih modelih avtorja Tomaža Križnarja.

Škofja Loka – Z loškimi ulicami, trgi, »gasami«, podhodi, hišami in gradovi se več kot mesec in pol lahko srečate na enem mestu na kakih štiridesetih kvadratnih metrih Galerije Ivana Groharja, kjer je na ogled, lahko bi rekli, zgodovina in hkrati sedanjost čudovite in enkratne loške stavbne dediščine. »S tokratno razstavo želimo obiskovalcem približati mesto Škofja Loka in vse tri najstarejše gradove in jih s tem spodbuditi k večjemu zavedanju o pomenu neprecenljive škofjeloške kulturne dediščine, njenemu ohranjanju in varovanju,« poudarja arheolog Jože Štukl, tokrat tudi kustos razstave, katere avtor je arhitekt Tomaž Križnar.

»Vredno je tisto, ker je staro,« je ob odprtju razstave povedal diplomirani arhitekt, tudi izurjen risar in velik ljubitelj zgodovine, ki od leta 1993 deluje v svojem podjetju, ki deluje na področju računalniške grafike, programiranja in izobraževanja za arhitekte. Že od malega je rad risal in se na tem področju vseskozi izobraževal. »Moji prvi poskusi skiciranja izhajajo še iz gimnazije, ko sem bil na šolski izmenjavi v Franciji in sem tam obiskoval gradove ob Loari in skiciral, takrat z navadnim svinčnikom na papir. Še zdaj hranim tri, štiri skice. To sem počel tudi na različnih potovanjih v devetdesetih letih, potem je sledil premor zaradi delovnih in družinskih obveznosti, zdaj pa spet kakšno jutro rad zaidem v mesto, na Plac … sedem na klopco in skiciram. Škofja Loka je zjutraj čudovita,« o svojih risarskih spodbudah od mladih v zrela leta pripoveduje Križnar. V zadnjih letih je sodeloval pri nastajanju zgodovinske učne Poti treh gradov. Z dokumentiranjem stanja na terenu ter ob pomoči starih upodobitev in zgodovinskih virov je izdelal računalniške modele Divje Loke, Stolpa na Kranclju in Loškega gradu. O tematiki loških gradov je pisal v Loških razgledih in lokalnem časopisju ter predaval skupaj s Francetom in Jožetom Štuklom.

Razstava arhitekta Tomaža Križnarja je koncipirana dvoplastno. V prvem prostoru nas skozi množico risb popelje po srednjeveških trgih, ulicah, poteh in skritih kotičkih starodavnega mesta, ki Križnarju s svojo mističnostjo predstavlja neskončen vir ustvarjalnega navdiha. Drugi prostor je namenjen predstavitvi treh najstarejših loških gradov, ki so v srednjem veku varovali mesto. Od vseh treh se je do današnjih dni ohranil le Loški grad, pa še ta v močno spremenjeni obliki. »Razstava nam s prepletom prijemov s področja znanosti, arhitekture in sodobne računalniške tehnologije skuša približati dojemanje preteklega prostora. Z risbami in tridimenzionalnimi rekonstrukcijami pomaga gledalcu pri razumevanju stanja in razvoja mesta ter gradov v določenem časovnem obdobju,« je povedal Jože Štukl.

Na ogled je okrog štirideset skic, od tega nekaj več z loških ulic, nekaj manj pa treh gradov še obstoječega, Kranclja in Divje loke s Starim gradom. Slednja sta predvsem projekcija, saj ju po potresu leta 1511 niso obnavljali. Razstavo bi nedvomno moral videti vsak Ločan. Priložnosti za to bo dovolj vse do 5. aprila. Prihodnjo soboto, 25. februarja, ob 11. uri bosta po razstavi javno vodila Tomaž Križnar in Jože Štukl, v soboto, 18. marca, ob 11. uri, pa se bo izpred galerije začel pohod po poti treh gradov.