Odgovor

Združenje zdravstvenih zavodov je v odzivu na intervju, ki sem ga dal za Gorenjski glas, utemeljeno dalo pripombo, da mi ni podelilo priznanja za naj zdravnika. Tega nisem nikoli trdil, verjetno se je prikradel tiskarski škrat. Naziv zdravnik leta mi je podelilo združenje zdravnikov družinske medicine.

Združenje se ne strinja z mojo trditvijo, da je raziskava, ki so jo sami naročili, pokazala, da so bolniki nekoliko bolj zadovoljni s koncesionarji kot z zaposlenimi v zdravstvenih domovih. Pojasnil bi rad, da so v omenjeni raziskavi bolniki bolje ocenili koncesionarje na naslednjih področjih: kakovost storitev, obseg ponudbe storitev, dostopnost do osebnega zdravnika, čakalna doba, sistem naročanja, odnos ostalega osebja do bolnika in čas, ki ga ima zdravnik na voljo za bolnika. Zdravnike v zdravstvenih domovih so ocenili bolje na področjih dostopnost v nujnih primerih (4,08 proti 4,05), strokovnost zdravnika (4,39 proti 4,38) in na področju zaupanja zdravniku (4,33 proti 4,31). Poudariti je treba, da so ocene precej dobre za obe skupini zdravnikov.

Trditev, da naj bi številni zaposlitveni oglasi dokazovali, da se zdravstveni domovi aktivno, vendar neuspešno trudijo pridobiti dodatne zdravnike, je smešna. V oglasih ni navedbe niti enega motivacijskega elementa, s katerim bi zdravnike privabili v zdravstveni dom. Najnovejša kreativnost direktorjev zdravstvenih domov je pritisk na specializante, da se s podpisom obvežejo, da bodo kot specialisti pripravljeni delati v zdravstvenem domu, s pripisom, da jih zdravstveni dom po končani specializaciji ne bo dolžan zaposliti. Seveda je ta izjava povezana z dodatnim financiranjem. Res plemenito. Tako kot je plemenito nasprotovanje podelitvi koncesij v krajih, kjer nimajo dovolj zdravnikov.

Igor Muževič