Sporni dvajsetminutni posnetek pretepanja 26-letnika, ki je kasneje umrl, si je v samo 12 urah ogledalo kar 250 tisoč uporabnikov Facebooka. / Foto: Tina Dokl

Pretep prenašala v živo

Glavni dokaz za uboj 26-letnika na območju Krškega sta osumljenca policiji priskrbela kar sama – pretepanje žrtve sta predvajala kar v živo. Državni zbor izglasoval novi protikadilski zakon.

Izglasovali protikadilski zakon

Državni zbor je v sredo soglasno potrdil zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša dokazano nove ukrepe v boju proti kajenju. Z njim v slovensko zakonodajo vnašajo novo tobačno direktivo, ki zahteva velika slikovna in besedilna zdravstvena opozorila na embalaži tobačnih izdelkov, prepoved prodaje tobačnih izdelkov z značilno aromo in vrsto drugih ukrepov, je poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Zakon za preprečevanje kajenja in zmanjšanje privlačnosti izdelkov pri otrocih in mladih uvaja tudi popolno prepoved oglaševanja, razstavljanja in promocije tobačnih in povezanih izdelkov ter enotno embalažo. Do zakona so bili kritični samo v SDS, ki je vladi očital, da je pri pripravi zakona zanemarila vzroke za začetek kajenja pri mladih in nevarnosti, ki jih prinaša krepitev črnega trga.

Florjančič novi predsednik vrhovnega sodišča

Novi predsednik vrhovnega sodišča je ta teden po prejeti podpori v državnem zboru postal dosedanji vrhovni sodnik Damijan Florjančič, ki je tako za naslednjih šest let nadomestil Branka Maslešo. Po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča ima Florjančič celovit program in vizijo delovanja najvišjega sodišča v državi. Kandidat se zaveda pomanjkljivosti in sedanjih izzivov vrhovnega sodišča, zavzemal pa se bo tudi za preglednost sodstva in dvig kakovosti njegovega delovanja, je minister utemeljil svoj predlog. »To imenovanje ni legitimno, je pa dokazljivo koruptivno,« je bil zelo oster prvak SDS Janez Janša, ki je ocenil, da se z imenovanjem podeljuje nagrada človeku, ki je pomagal ukrasti volitve, pri čemer je ciljal na Florjančičevo članstvo v senatu, ki je v zadevi Patria zavrgel zahtevo za varstvo zakonitosti zoper obsodilno sodbo, ki jo je pozneje ustavno sodišče razveljavilo. Klemenčič mu je odgovoril, da v SDS o Florjančiču dejansko niso našli nič, »razen to, da je sodeloval v senatu v zadevi Patria, pri čemer pa niti ne veste, kako je glasoval«. Florjančič je kasneje dejal, da imajo poslanci sicer pravico do izražanja svojih stališč, a da so senatna sojenja na vrhovnem sodišču tajna in da bi tako lahko posameznemu sodniku storili krivico, če bi mu pripisali neko odločitev, ki morda ni njegova.

Pretepanje prenašala po Facebooku

Ta teden je slovensko javnost šokiralo surovo ravnanje moških, starih 20 in 29 let, ki sta na Dolenjskem tako surovo pretepla 26-letnika, da je kasneje v bolnišnici umrl, vse skupaj pa sta v živo predvajala prek družabnega omrežja Facebook. Posnetek si je v naslednje pol dneva, kolikor je trajalo, da ga je Facebook umaknil, ogledalo več kot 250 tisoč uporabnikov, približno dva tisoč ga je celo delilo naprej, kar je tudi vredno svojega razmisleka. Motiv za napad policiji še ni znan, do pretepa pa je prišlo po predhodnem verbalnem sporu. Osumljenca so priprli, je pojasnil predstavnik Policijske uprave Novo mesto, ki je za dogodek izvedela prek anonimnega klica.

Od RTV pričakuje odškodnino

Nataša Pirc Musar od RTV Slovenija pričakuje 215.125,76 evra odškodnine iz naslova izgubljenih plač in duševnih bolečin, ker je bila aprila 2014 izbrana za generalno direktorico zavoda, mesec kasneje pa odstavljena. Prepričana je, da je do odškodnine upravičena, ker je bil sklep o imenovanju nadomestnega direktorja RTV Slovenija po njeni odstavitvi na sodišču razveljavljen in je torej znova ona postala generalna direktorica, medtem ko na javnem zavodu menijo, da je bila njena odstavitev zakonita. Pirc Musarjeva tožbe še ni vložila, saj je za zdaj vložila pravni zahtevek.

Pahor pri Putinu

Predsednik republike Borut Pahor je v zadnjem tednu obiskal Nemčijo, Rusijo in Ukrajino, kjer se je sestal z voditelji vseh treh držav. Najbolj je odmevalo srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta se zavzela za krepitev gospodarskega sodelovanja, Pahor pa je med drugim gostitelju izrazil upanje za čimprejšnjo umiritev razmer na vzhodu Ukrajine, kar bi prispevalo k izboljšanju odnosov med EU in Rusijo. Ruski predsednik je povedal, da je Slovenija pripravljena gostiti srečanje med njim in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tem je dejal, da je »Ljubljana dober kraj za dialoge takega tipa« in da nima nič proti srečanju v Sloveniji, a je vprašanje, ali bo do tega res prišlo. V okviru obiska v Moskvi so slovenska in ruska podjetja podpisala tudi 14 pogodb za več kot pol milijarde evrov. Med njimi tudi Iskratel, ki bo sodeloval pri modernizaciji jedrnega omrežja Rustelekoma.