Majdičevi pobot zavrnili

Kranjsko sodišče je končalo obravnavo odškodninskega zahtevka dedičev znane kranjske rodbine Majdič, ki od Mestne občine Kranj terjajo več kot pol milijona evrov odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nekdanjega zimskega bazena na Savskem otoku v Kranju.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so v petek z zaslišanjem sodnega izvedenca gradbene stroke končali obravnavo odškodninske pravde dedičev veleindustrialca Demetra Majdiča, ki na podlagi zakona o denacionalizaciji od Mestne občine Kanj zahtevajo 552 tisoč evrov odškodnine z obrestmi, ker med letoma 1992 in 2008 niso mogli uporabljati objekta nekdanjega zimskega bazena in pripadajočih zemljišč na Savskem otoku v Kranju. Sodnica Jasna Levc Uršič bo pisno sodbo predvidoma izdala v mesecu dni.

Sedemnajst znanih dedičev po Marici in Demetru Majdiču na sodišču predstavlja nekdanji kranjski župan Vitomir Gros, ki je že pred časom za medije dejal, da do tožbe sploh ne bi prišlo, če bi se Mestna občina Kranj »vsaj malo držala svojih obljub«. V okviru denacionalizacije so sicer Majdičevi dediči doslej dobili vrnjeno le približno dva odstotka podržavljenega premoženja, tožbo za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin po 72. členu zakona o denacionalizaciji pa so doslej vložili le za stari zimski bazen, je še razložil. Kot je že na prvem naroku pojasnil pooblaščenec tožnikov, odvetnik Anton Šubic, gre pri tožbenem zahtevku 552 tisoč evrov za izračun izgubljene koristi. Če bi višino odškodnine izračunali na podlagi najemnine v višini 3582 evrov, ki jo je kranjska občina Majdičevim plačevala v obdobju 2008–2010, ko je tam deloval Izbruhov kulturni bazen, pa bi tožbeni zahtevek lahko znašal celo 727.761 evrov.

Na petkovi obravnavi je toženo kranjsko občino prvič zastopala odvetnica Jasna Štucin, ki je na obravnavi podala pobotni ugovor v višini 411 tisoč evrov, ki pa sta ga Gros in odvetnik Anton Šubic v imenu tožnikov takoj zavrnila. »Takšno postopanje občine kaže na nepotreben manever zavlačevanja postopka,« je zatrdil pooblaščenec tožnikov, s katerim pa se odvetnica Štucinova ni strinjala, ker da je pobotni ugovor podala v skladu s procesnimi pravicami in pravočasno. Na kakšen način so si na občini zamislili medsebojni pobot, ni bilo javno predstavljeno, na naša naknadna vprašanja pa odvetnica Štucinova ni odgovorila. Po neuradnih informacijah naj bi občina predlagala pobot za znesek najemnine, ki ga je po njenem mnenju Majdičevim dedičem neupravičeno plačala za opuščeni zimski bazen.

Sodni izvedenec gradbene stroke Bojan Grum, ki ga je sodišče pozvalo k izračunu, koliko bi lahko tožniki zaslužili z objektom na Savskem otoku, če bi ga lahko uporabljali tudi od leta 1992 do leta 2008, ko so jim po drugi svetovni vojni nacionaliziran objekt vrnili v naravi, je izračunal, da bi lahko tožniki prostore oddajali v najem za skladiščno dejavnost za približno 2800 evrov mesečne najemnine, njihov izkupiček pa bi bil manjši, če bi objekt oddajali za izvajanje kulturnih dejavnosti. Na njegovo izvedensko mnenje sta imela precej pripomb tako tožeča kot tožena stran. Odvetnik Majdičevih Anton Šubic je izvedencu med drugim očital, da si kletnih prostorov sploh ni ogledal in da je pri izračunu tudi uporabil premajhno površino kleti. Odvetnika je še bolj zmotilo, ker v pisnem izvedenskem mnenju manjka vrsta pojasnil, zakaj je izvedenec pri izračunu nekatere pridobljene podatke uporabil oziroma zakaj nekaterih ni upošteval. »Predlagam sodišču, da izbere drugega izvedenca, v kolikor ni nobenega zaupanja vame,« se je na odvetnikovo kritiko odzval Grum, ki je zatrdil, da je izvedensko mnenje izdelal po pravilih stroke.

Po končanem zaslišanju sta oba odvetnika predlagala, naj sodišče izvedenca pozove k dopolnitvi izvedenskega mnenja, tožeča stran je celo predlagala postavitev drugega izvedenca, kar pa je sodnica Levc Uršičeva zavrnila z razlago, da je za razsodbo zadošča že izdelano izvedensko mnenje. Odvetnik Šubic je taki odločitvi ugovarjal, ker da sodišče s tem vnaprej ogroža sodno odločbo, kakršnakoli že bo. »Izvedenec v tej fazi ni podal takega mnenja, na katerega bi lahko oprli zakonito sodbo,« je poudaril. Sodnica je kljub temu dokazni postopek končala in napovedala izid pisne sodbe.