Od pekov do kovačev

V Galeriji Kranjske hiše je na ogled manjša razstava na temo Obrti v Kranju v Prešernovem času. Prednjačile pekarije in gostilne.

Kranj – Zadnja leta v Galeriji Kranjske hiše že tradicionalno v času slovenskega kulturnega praznika in prireditve Prešernov smenj pripravljajo razstave, povezane s Kranjem v Prešernovem času. Letos nam tako avtorica Marjana Žibert iz Gorenjskega muzeja predstavlja obrti v Kranju sredi 19. stoletja. Tisti, ki so takrat potovali skozi Kranj in naprej proti Gorenjski, so lahko na primer ugotovili, da je Tržič gospodarsko mnogo uspešnejši kot Kranj, ki je slovel po sejemski dejavnosti. »Pekarstvo je v Kranju veljalo za prestižno obrt, saj jih je bilo v mestu kar precej. Peki so v prodajalnah morali imeti tehtnico, s katero so stranke lahko preverjale težo kruha. So se pa kranjski peki ob tem pogosto ukvarjali tudi s trgovino in gostilničarstvom,« nam pove Žibertova. Menda je bilo v preteklih stoletjih v Kranju in bližnji okolici vedno odprtih okoli štirideset gostiln. Že Valvasor je dvesto let pred tem zapisal, da je v Kranju več vina kot vode. Slednje je v sušnih obdobjih v mestu primanjkovalo. Ko omenjenima obrtema sodi tudi pivovarstvo. V štirih pivovarnah je osem delavcev pripravilo okoli tri tisoč veder piva na leto, najbolj znani pivovarji pa so bili iz znane družine Mayr. Eden njihovih pivovarskih obratov je bil tudi v tako imenovani Petrčkovi hiši poleg farne cerkve, kjer je v nadstropju delovala Narodna čitalnica. Prikladno, mar ne?

V Kranju so v tistem času delovali tudi štirje mlini, trije na Kokri, največji pa na Savi, ki ga dandanes poznamo kot Majdičev mlin. Prav tako je bilo v mestu razširjeno krojaštvo, čeprav so premožnejši občani radi konfekcijska oblačila kupovali tudi drugod, revnejši pa šivali kar doma. V Prešernovem času je bilo v Kranju okoli petnajst čevljarjev, ki so svoje izdelke prodajali večinoma na kranjskih sejmih, hodili pa so tudi zunaj mesta popravljat čevlje za cele družine. V Kranju so bili tudi klobučarji, ki so bili združeni v ceh s klobučarji iz Škofje Loke. »Iz roda v rod so svojo barvarsko obrt ohranjali pri Pirčevih, vse do prvih let 20. stoletja, lastnik Matej Pirc pa je bil tudi kranjski župan,« nadaljuje Marjana Žibert, kot eno pomembnejših obrtnih panog pa omenja tudi kovaštvo. Kovačnice so bile v glavnem v Savskem in Kokrškem predmestju, leta 1848 pa je dr. Janez Bleiweis ustanovil tudi podkovsko in živinozdravniško šolo za kovače, saj so ti imeli tudi znanje, kako zdraviti živali. Nekaj malega je bilo tudi mizarjev, zanimiv pa je še obrt milarstva, ki ga je v Kranju gojila družina Fock, ki se je v 18. stoletju priselila s Češke.

Obrti so predstavljene na dvanajstih panojih s kratkimi in jasnimi besedili ter zanimivimi poudarki, avtorica razstave pa je tam, kjer je bilo mogoče, dodala tudi zanimive fotografije. Razstava bo na ogled do 5. marca.