V Kranj prihaja Judovski pes

Predstava o holokavstu in desetletni kalvariji Judov skozi oči psa

Kranj – Po premieri ob svetovnem dnevu spomina na holokavst 27. januarja v Mini teatru v Ljubljani in sredini izvedbi v angleščini, bo danes, v petek, 10. februarja, premiera predstave Judovski pes avtorja Asherja Kravitza še v Kranju. Na novinarski konferenci je poleg režiserja Yonatana Esterkina in igralca Prešernovega gledališča Mihe Rodmana spregovoril tudi avtor besedila Asher Kravitz, ki je posebej za kranjsko premiero na povabilo prišel iz Izraela. Predstava je nastala v koprodukciji Mini teatra in Prešernovega gledališča. Kot je povedala direktorica kranjskega gledališča, je predstava pisana na kožo obema gledališčema. Kranjsko išče in uprizarja besedila, povezana z aktualnim časom, v Mini teatru pa je tudi sedež Judovskega kulturnega centra. Režiser Yonatan Esterkin je v Kranju že trikrat gostoval na Tednu slovenske drame z izraelskimi gledališči, tokrat pa prvič tudi režira pri nas. »Predstava ima tudi izobraževalni namen, nekako želimo gledalce izobraziti, da je holokavst bil tudi v Sloveniji,« dodaja Robert Waltl, direktor Mini teatra.

Pripoved govori o doživetjih psička Kira, ki se je rodil v meščanski judovski družini v Berlinu leta 1935. Zgodba se odvija v letih nacističnega vzpona, v dobi nürnberških zakonov, ki so Jude diskriminirali in jih izločili iz državljanstva. Predstava govori o času vojne, holokavsta, spopadov pa tudi osvoboditvi in povojnem priseljevanju judov v Izrael. Posebnost je vsekakor, da zgodbe pripoveduje Kir, gledalci jih torej doživimo skozi njegove oči – s pasje perspektive. Miha Rodman prvič v karieri igra v monodrami: »Ko sem dobil v roke besedilo, sem prebral fantastično zgodbo, ki se me je zelo dotaknila, še bolj, ker je napisana s perspektive psa. Sam imam psa in sem ljubitelj psov. Mogoče je bil zato to še toliko večji izziv,« pove Miha Rodman, ki v predstavi preigra več kot dvajset likov, tako v slovenščini kot angleščini, saj so pripravili tudi angleško predstavo, s katero naj bi gostovali po tujini.

»Zapisal sem zgodbo, ki mi jo je pripovedoval neki mož, ki sem ga srečal, ko sem peljal na sprehod psa. Seveda pa je v besedilo vključen tudi ves spomin, ki ga imamo na holokavst,« je povedal Asher Kravitz. »Zanimiv je pogled psa na svet okoli njega, on pozna samo, kaj je dobro in kaj je slabo, ne pozna pa nacionalizmov, rasizma, ne pozna politikov, saj svet vidi zgolj črno belo. Besedil gre skozi osnovne klišeje judovskega pogleda na holokavst, obravnava vse glavne točke tega za Jude uničujočega desetletja ...« razmišlja Yonatan Esterkin, ki o Judovskem psu pove, da je zgodba o zgodbi o holokavstu.«