Prešeren, kozolci in zgodovina

Na Stari Pošti v Ziljski Bistrici na Koroškem so v soboto na poseben način slavili Prešernov praznik. Zgodba o slovenskem kozolcu se je prepletala s slovensko pesmijo in Prešernom.

Ziljska Bistrica/Feistritz an der Gail – Slavko Mežek iz Krope, duša gibanja Kultura – Natura, ki je bil leta 1993 pobudnik za prvo izdajo monografije o slovenskih kozolcih in je tri leta kasneje v Baški grapi sodeloval pri ustanovitvi gibanja za ohranitev slovenskega kozolca, je organiziral v soboto v gostišču Stara Pošta v Ziljski Bistrici zanimivo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel slovenski generalni konzul v Celovcu Milan Predan. V hiši, ki sta jo kupila in rešila propada zakonca Pepca in Ludvik Druml ter jo spremenila v kulturno središče Ziljske doline in v zadnjo trdnjavo slovenstva na skrajni zahodni jezikovni meji, je postavil razstavo o slovenskem kozolcu, izjemnem primeru ljudskega stavbarstva. Razstavo je dopolni kulturni program. Pepca, ki se je kot dekle iz Podna na koroški strani Ljubelja vživela v ziljsko okolje, in mož Ludvik, domačin in po poklicu odvetnik, sta povedala, da je bilo po vojni zaničevanje stare arhitekture, večinoma slovenske, povezano tudi z zaničevanjem slovenskega jezika. Kvintet Vintgar z Blejske Dobrave in kvartet mladih pevk in pevcev Oistrnix iz bližnjega Zahomca/Achomitza pa sta popestrila večer s koroškimi in uglasbenimi Prešernovimi pesmimi. Nekaj posebnega je bilo srečanje predstavnikov vasi Rut in Grant iz Baške grape ter mesta Innichen oziroma San Candido iz Pustriške doline/Pustertala na skrajnem vzhodnem robu Južne Tirolske na meji z Avstrijo, kjer izvira reka Drava. Ti kraji so zgodovinsko povezani. Dolgoletni župan Innichena in ljubiteljski zgodovinar Josef Passler je povedal, da so iz teh krajev v 13. stoletju na željo oglejskega patriarha Bertolda, ki je prijateljeval s salzburškim škofom, gospodarjem Pustriške doline, v Baško grapo preselili okrog 60 družin, ki so poselile 13 vasi. Povsem enaka je zgodba Tirolcev iz Pustriške doline, ki so bili naseljeni na Sorici. Proslava je bila sklenjena s trijezično recitacijo Zdravljice, ki so jo recitirali gostiteljica Pepca Druml, Slavko Mežek in Hans Schmieder iz Innichena oziroma San Candida, saj je Južna Tirolska del Italije.