Foto: Primož Pičulin

Cerar na Prešernovem smenju poudaril pomen kulture in ustvarjalcev

Kranj se je na današnji kulturni praznik znova vrnil v čas Franceta Prešerna. Tradicionalni, že 15. Prešernov smenj je odprl premier Miro Cerar, ki je poudaril pomen kulture. »Naš Prešeren bo živ in slovenski kulturni praznik bo imel svoj smisel le z novimi in novimi generacijami umetnikov, poustvarjalcev in osveščene publike,« je dejal.

Kranj – Premier je še enkrat čestital Prešernovim nagrajencem in se zahvalil vsem umetnikom: »Zavedamo se, da je kulturni praznik le skromna zahvala za vse, ki leto in dan plemenitite naš prostor z umetnostjo in tako plemenitite naša življenja.« Kot je poudaril, je ustvarjalnost tako pomembna za našo dušo, kot je voda pomembna za naše telo.

»Malo narodov svojo kulturno identiteto v tolikšni meri dolguje enemu samemu ustvarjalcu,« je povedal Cerar in dodal, da je Prešeren v prelomnem času pomladi evropskih narodov z eno samo knjigo poezij povzdignil slovensko umetnost na raven največjih evropskih genijev ter dokazoval, da se Slovenci zmoremo in znamo kosati z največjimi narodi sveta.

Bil je ne le genialen pesnik, temveč tudi humanist, vizionar in eden največjih narodnih voditeljev, je prepričan Cerar, ki meni, da je danes na nas, da edinost, srečo in spravo iščemo naprej, da Prešernove preroške besede vzamemo za ideal, ki se mu moramo s svojim ravnanjem čim bolj približati. »S tem bomo najbolje pokazali, da je ravno kultura, ki ni le umetnost ustvarjanja, ampak je tudi kultura odnosa do sočloveka, tisto, kar je vedno bilo in mora ostati temelj naše družbe,« je še povedal premier.

Kot je ocenil Cerar, je Prešernov smenj vsakoletni dokaz, da spomin na našega največjega pesnika presega minljivost našega zemeljskega bivanja. V Kranju so ponosni, da je Prešeren delal, živel in ustvarjal prav v njihovem mestu. Prav tako so ponosni na bogato kulturno infrastrukturo in institucije. »Če bi bogastvo družbe merili v kulturi, bi bila Slovenija ena najbogatejših držav na svetu, Kranj pa eno najbogatejših mest,« je prepričan kranjski župan Boštjan Trilar.

Tudi letošnji Prešernov smenj, ki obiskovalcem ponuja izlet v 19. stoletje, zaznamuje sejem domače in umetnostne obrti z več kot 100 razstavljavci. Trgom dajejo utrip pevski zbori, recitacije Prešernovih pesmi in plesalci folklornih skupin. Za glasbeno spremljavo skrbijo tudi lajnarji.

Prireditev, ki jo organizira Zavod za turizem in kulturo Kranj, ustvarja več kot 600 nastopajočih. Obiskovalci lahko srečajo Prešerna, se po mestu popeljejo s kočijo in si na glavo nadenejo cilinder ter tako tudi sami postanejo del obdobja romantike. Z bogatim programom vabijo tudi kranjske kulturne ustanove.

Prešernov smenj je ena najbolj prepoznavnih prireditev ob kulturnem prazniku. Vsako leto v mesto, v katerem je Prešeren živel od jeseni 1846 do svoje smrti 8. februarja 1849, privabi veliko ljudi. Lani so jih kljub slabšemu vremenu našteli okoli 13.000, zato se jih letos nadejajo še več. Ob lepem vremenu število obiskovalcev lahko preseže 20.000.

V Kranju se je danes mudil tudi minister za kulturo Tone Peršak, ki je skupaj s kranjskim županom na Prešernov grob položil venec in se družil s Prešernovimi nagrajenci. Praznik bodo sklenili na tradicionalnem srečanju Prešernovih nagrajencev v kranjskem gledališču, poimenovanem Shod muz na kranjskem Parnasi. Pred tem bodo v Galeriji Prešernovih nagrajencev odprli fotografsko razstavo Toneta Stojka s portreti letošnjih lavreatov.