Črede koz pred Staretovim gradom ni več.

Staretov grad brez koz

V Mengšu so odstranili koze, ki so se nekaj let prosto sprehajale v okolici Staretovega gradu v središču mesta in vzbujale vsesplošno zgražanje in nejevoljo med okoliškimi prebivalci, lani pa so zgladili tudi nesoglasja glede poti, ki je bila več let predmet spora med lastnikom in občino.

Mengeš – Staretov grad, ki ga domačini poznajo tudi kot Kančev grad, pod Gobavico v Mengšu je bil zaradi propadanja in kopičenja razne navlake in živali, zadnjih nekaj let večkrat predmet zgražanja in negodovanja med Mengšani. V središču mesta, ob priljubljeni sprehajalni poti in gostinskem lokalu, se je na grajskem posestvu mimoidočim namreč več let ponujal prizor, ki ga prebivalci slovenskih mest že dolgo niso več vajeni. Lastnik Jure Berlot je namreč več let gojil čredo kakšnih tridesetih koz, ki so se prosto sprehajale po posestvu in se zadrževale tudi na ulici in v bližnji okolici. Razjarjeni Mengšani so se tako več let pritoževali nad kozami, ki so menda skakale tudi po avtomobilih, parkiranih v bližini, in za seboj puščale splošno nesnago. Svoj delež k neredu je pridal tudi lastnik Jure Berlot, ki je na dvorišču kopičil (odpadni) les, vejevje, najrazličnejši gradbeni material in celo odslužena gospodarska vozila in stroje.

Poleg samosvoje filozofije in pogleda na gospodarjenje z objektom in živalmi gre vzrok za stanje v največji meri pripisati sporu lastnika z občinsko upravo, o čemer smo pred leti že pisali tudi v Gorenjskem glasu. V lanskem letu pa je bila glede sporne poti, vendarle sklenjena sodna poravnava med občino in lastnikom. »Dogovorjeno je bilo, da občina odstopi od tožbe na vrnitev drevoreda po kateri poteka pot in da ustavi vse izvršilne postopke zoper g. Berlota, le ta pa na delu predmetne poti (drevoreda) podeli služnost občini za namen zgraditve nadomestne sprehajalne poti,« so sporočili z občinske uprave.

Pred tedni se je občini s sorodniki lastnika – Berlota namreč zaradi zdravstvenih razlogov ni več na posestvu – uspelo zediniti tudi okoli ureditve okolice. Nakopičenega materiala, predvsem pa črede koz, ki je bila Mengšanom res predstavljala sramoto, za kakšnega obiskovalca pa je bila morda tudi zanimiva atrakcija, ni več. Ali pa je Staretov grad, ki ga je občina že pred leti razglasila za spomenik lokalnega pomena, zaradi tega korak bliže novi in mestu primernejši vsebini (idej, čemu naj bi posestvo lahko služilo, ni nikoli manjkalo), pa je v veliki meri odvisno od volje in načrtov lastnikov in morda tudi spodbude občine.