Včasih je treba klicati ministra

Gospodarska diplomacija ne pomaga samo odpirati tujih trgov, ampak podjetjem tudi reševati nastale probleme. »Včasih je treba poklicati tudi kakšnega ministra,« pravi zunanji minister Karl Erjavec.

Kranj – »Odkar sem minister za zunanje zadeve, se zelo trudim, da bi znotraj ministrstva uveljavil gospodarsko diplomacijo, ki je postala eden od stebrov slovenske zunanje politike,« je slovenski zunanji minister Karl Erjavec povedal na včerajšnjem srečanju z gorenjskimi gospodarstveniki v Kranju, ko jim je predstavil prizadevanja ministrstva za krepitev gospodarske diplomacije, s katero želijo slovenskemu gospodarstvu čim bolj olajšati vstopanje na tuje trge. »Slovensko gospodarstvo ne more delovati na vseh trgih. Moramo biti realni glede svoje gospodarske moči, zato moramo prepoznati trge, kjer pa smo lahko uspešni. Naša ocena je, da je v Evropski uniji gospodarsko sodelovanje težko še dodatno krepiti, prostor pa je v Rusiji, Turčiji, srednji Aziji in zlasti v Afriki, ki je bila do zdaj zanemarjena, čeprav nudi velike priložnosti,« je poudaril.

Erjavec se je v svojem nagovoru dotaknil tudi aktualnih razmer v mednarodnem okolju, ki so precej bolj zahtevne kot pred petimi leti, ko je prvič prevzel vodenje zunanjega ministrstva. Zlasti lanski dogodki – brexit, migracijski val, teroristični napadi in tudi izid volitev v ZDA – so mednarodno okolje destabilizirali, je poudaril. »Brexit na slovensko gospodarstvo nima velikega neposrednega vpliva, posredno pa, ker imajo države, s katerimi mi največ sodelujemo, močne gospodarske povezave z Veliko Britanijo. Migracije in terorizem povzročajo težave zlasti zaradi zapiranja notranjih mej med državami Evropske unije. Prav tako ni povsem znano, kakšna bo prihodnja politika ameriške zunanje administracije, v negotovosti je tudi prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA,« je razložil.

Slovenija želi gojiti do­bre odnose s sosednjimi državami tudi iz razloga, ker so pomembne gospodarske partnerice. Glede zadnje zaostritve pogojev poslovanja za slovenska podjetja v Avstriji je Erjavec dejal, da se skušajo povezati s Češko, Slovaško in Madžarsko, ki imajo enak problem, da skupaj nastopijo pri dokazovanju kršitev pravil EU glede prostega pretoka ljudi, blaga in storitev. Evropska komisija bo namreč morala obravnavati pritožbe slovenskih podjetij zaradi zadnjih sprememb avstrijske zakonodaje.

»Mislim, da Slovenija kot majhna ekonomija ne more zapirati vrat pred tako pomembnimi trgi, kot so Ruska federacija, Turčija in Turkmenistan,« je mini­ster razložil, zakaj gospodarsko diplomacijo kljub nekaterim kritikam krepimo tudi v teh državah. Po njegovih besedah je za te in podobne države zelo pomembno, da imamo z njimi dobre politične odnose, sicer z njimi ni mogoče sklepati večjih gospodarskih poslov. »S temi državami zato ustanavljamo mešane komisije, gospodarstvenike pa vabim, da sodelujete s svojimi projekti in idejami.« Podoben način dela je ministrstvo vzpostavilo tudi v Aziji, zlasti s Kitajsko, Japonsko, Indijo in Južno Korejo.

Oblik pomoči slovenskemu gospodarstvu pri vstopanju na tuje trge je več, tako preko že omenjenih mešanih komisij kot z delovanjem vhodnih in izhodnih delegacij ter z javno diplomacijo, kot je organizacija Blejskega strateškega foruma. Gospodarstvu je na voljo mreža 53 diplomatsko-konzularnih predstavništev, na katerih za zdaj deluje tudi 22 ekonomskih svetovalcev. »Ne gre samo za odpiranje trgov, ampak tudi za pomoč pri reševanju težav. Včasih je treba pri takih zapletih poklicati tudi kakšnega ministra, še zlasti v državah, kjer se oblast zelo vmešava v gospodarske posle,« je razkril.