Zmaga županov

Župani, ki jim je z novelo zakona o lokalni samoupravi grozila možnost odpoklica, so znova odnesli celo kožo. Že doslej so se izjalovili vsi poskusi, da bi vpeljali mehanizem, s katerim bi lahko župana v primerih, ko občani z njim niso zadovoljni, odpoklicali z njegove funkcije. Pobudo o tem pomnimo iz časa Janševe vlade in pozneje po mariborskih vstajah. Moč županov, ki jim jo daje njihova neposredna izvolitev, je le nekoliko omajana potem, ko niso več mogli hkrati biti tudi poslanci državnega zbora. Doslej je župana lahko funkcije stala samo pravnomočna obsodba. In kaže, da bo še naprej tako. Na decembrski seji državnega zbora so poslanci z večino glasov izglasovali zakonsko novelo, ki bi prinesla možnost odpoklica župana med mandatom, in sicer s podporo strank SMC, DeSUS in ZL, odrekli pa so jim jo v strankah SD, SDS in NSi. Zunaj parlamenta pa so rešitvi oporekali v stranki SLS, ki ima v Sloveniji daleč največje število županov, v združenju občin in v državnem svetu, kjer je zaznati močan vpliv lokalnih interesov, češ da gre za populističen ukrep, ki bo omogočal zlorabe, nestabilnost in povzročal nepotrebne stroške, v primeru sprejetja so napovedovali ustavno presojo. Januarja pa je po vetu državnega sveta, ki je odločanje o zakonu vrnil v državni zbor, v drugo za odpoklic župana glasovalo 37 poslancev, proti pa 38. Za absolutno večino 46 glasov jih je torej zmanjkalo devet, v času od prvega do ponovnega glasovanja v državnem zboru so si premislili poslanci stranke DeSUS.

Zavrnjena zakonska novela je predvidela, da bi župana lahko odstavili v obdobju po preteku 12 mesecev od nastopa mandata in najkasneje 12 mesecev pred njegovim potekom, če zadostno število volivcev v občini podpre pobudo, zahteva glasovanje o odpoklicu in se udeleži glasovanja. Število (overjenih) podpisov podpore zahtevi za odpoklic župana bi bilo odvisno od števila prebivalcev, in sicer od 30 odstotkov v občini z do 5000 prebivalci do deset odstotkov volivcev v občini z več kot 100.000 prebivalci. Odločitev bi bila sprejeta, če bi se glasovanja udeležilo več kot 90 odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, in če bi za odpoklic glasovala večina teh. Izračunali smo, koliko bi jih potrebovali v najmanjši in v največji občini na Gorenjskem: na Jezerskem bi za odpoklic zadoščalo že 20, v Kranju 2800 podpisov, referenduma bi se moralo na Jezerskem, kjer je na lokalnih volitvah leta 2014 glasovalo 332 volivcev, udeležiti 299 volivcev, 150 bi se jih moralo izreči za odpoklic. V Kranju, kjer je na volitvah 2014 glasovalo 15.656 volivcev, bi moralo na referendum 14.090 volivcev, za odpoklic pa jih glasovati 7046.