Slovenska zgodovina

»'Pozdravljena, jugoslovanska vojska, na osvobojeni slovenski zemlji,' je 9. maja 1945 – ob osvoboditvi Ljubljane – zapisal duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. 'Pridi z oljkovo mladiko miru, ki naj vzcvete v novi dobi za novo delo v poštenosti in pravičnosti, v trudu in znoju, v spoštovanju resnične svobode, ki je v tem, da radi služimo pravičnim zakonom v prid naši skupnosti. V to skupno sožitje naj nas ne druži nobeno nasilje – vse naj bo sad nezlagane in nesebične ljubezni.' Vendar je tudi pristavil: 'Ne slepimo ne sebe ne drugih z zlato dobo, ki nam jo obetajo ... Zlato te dobe je še sila globoko zakopano in bo treba krvavih žuljev, da ga izgrebemo.' / Slovensko prebivalstvo je konec vojne pričakalo z navdušenjem in olajšanjem, marsikje pa tudi s tesnobo in strahom. V mestih in na podeželju so partizanske enote pozdravljali s cvetjem in petjem, toda obenem so se zlasti v osrednji Sloveniji za umikajočo se nemško vojsko vile dolge kolone beguncev. Zmagovalci, ki so napovedovali naglo obnovitev porušene domovine ter nacionalno in socialno pravičnejši družbeni red, kot je bil predvojni, so uživali množično ljudsko podporo. Vseeno za klice k strpnosti in domoljubni miroljubnosti niso imeli posluha. Povojni obračun z nasprotniki partizanstva in okupatorskimi sodelavci je bil v Sloveniji – kot drugod v Jugoslaviji – krut in neizprosen. Boris Kidrič je 5. maja 1945, ko je prevzemal funkcijo predsednika prve povojne slovenske vlade, resda nastopil proti nenadzorovanemu maščevanju nad 'zavedenimi množicami', a je v isti sapi napovedal 'brezkompromisen boj proti narodnim izdajalcem' …« (Str. 631–632)

Gornji odlomek ponazarja, kako se zgodovinopisje spreminja, čeprav poroča o ljudeh in dejanjih, ki so se že zgodila in jih ni mogoče spremeniti ali »popraviti«. Tudi sicer bi pred letom 1990 težko izšla zgodovinska sinteza, kakršna je ta. Zgodovinarji Peter Štih, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec so opravili veliko delo. Slovensko zgodovino od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja so prikazali tako, da zajema vse, kar se je v tem času zgodilo na današnjem ozemlju Slovenije in v njenem zamejstvu. Njihovo izhodišče je, da »slovenska zgodovina« ni samo zgodovina enega naroda, temveč zgodovina vseh ljudi, ki so živeli in oblikovali zgodovinski tok na ozemlju s slovenskim prebivalstvom. Tudi plemstva, ki ni bilo slovensko, a je stoletja vodilo »slovensko« zgodovino … Mogočna knjiga!