Šeligo zasluži večjo pozornost
Na nedeljskem pogovoru v Prešernovem gledališču v Kranju so obudili spomin na pokojnega pisatelja, dramatika, politika in častnega občana Kranja Rudija Šeligo.
Rudi Šeligo je bil rojen 14. maja leta 1935 na Sušaku pri Reki, od koder se je leta 1939 njegova družina preselila na Jesenice. V življenju ni bil le pisatelj in dramatik ter upornik zoper nekdanji sistem, temveč tudi politik. Bil je med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze. Odlično je igral pozavno. Za svoje literarno delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 1989 tudi Prešernovo nagrado. Znani so njegovi romani, na primer Stolp in Triptih Agate Schwarzkobler ter drame Čarovnica iz Zgornje Davče, Lepa Vida, Volčji čas ljubezni in še številna druga literarna dela. Od leta 1962 naprej je bil profesor na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, predhodnici sedanje Fakultete za organizacijske vede. Umrl je v 69. letu starosti, 22. januarja leta 2004.
Kranj – »Če si kaj želim, potem si to, da bi bil Rudi Šeligo še danes z nami,« je dejal v uvodu nedeljskega pogovora o pokojnem Rudiju Šeligu v Prešernovem gledališču v Kranju poslanec Slovenske demokratske stranke v državnem zboru Branko Grims. Ob obletnici smrti pisatelja, dramatika, politika, borca za samostojno Slovenijo in častnega občana občine Kranj Rudija Šeliga, ki je umrl 22. januarja leta 2004, ga je organiziral kranjski mestni odbor Slovenske demokratske stranke (SDS) in nanj povabil dr. Staneta Grando, predsednika na novo ustanovljenega Združenja za slovensko besedo, slovenskega združenja pisateljev, pesnikov, publicistov in prevajalcev, dr. Igorja Grdino, literarnega zgodovinarja in sodelavca Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter Matjaža Lulika, predsednika Kulturnega foruma SDS. Rudi Šeligo je bil član stranke SDS. Kranjski pogovor je bil tudi prva prireditev, na kateri je sodelovalo novo združenje, ki je nastalo zaradi nezadovoljstva z delom in razmerami v Društvu slovenskih pisateljev, ki ga je med letoma 1987 in 1991 vodil Rudi Šeligo. V času njegovega predsedovanja sta on in društvo storila ogromno za Slovenijo, je povedal Branko Grims. Spomnil je na majniško deklaracijo, na »pisateljsko ustavo«, ki je bila po njegovem mnenju v nekaterih delih primernejša od sedanje, in na mnoga druga dejanja, za katerimi so stali slovenski kulturni ustvarjalci. Rudi Šeligo je bil poslanec državnega zbora in leta 2000 tudi minister za kulturo v vladi Andreja Bajuka.
Dr. Stane Granda je povedal, da hoče novo Združenje delovati tako, kot je delovalo Društvo slovenskih pisateljev v letih Šeligovega predsedovanja, in ne tako, kot to sedaj počne slovensko pisateljsko društvo. Matjaž Lulik je dejal, da je branje Šeligovih del zahtevno, vendar vredno branje. Bil je osebnost, s katero je bilo mogoče sodelovati in je že v časih leporečja o skupni Jugoslaviji jasno povedal, da je prihodnost samostojna Slovenija.
Dr. Igor Grdina je o Šeligu dejal, da je bil: nepopustljiv, ustvarjalen ter realen, saj si ni delal utvar, kje živi. Zaradi tega je doživljal tudi poskuse izločevanja in zaničevanja. Bil je delaven, saj si je delavnost privzgojil v jeseniški železarni, v kateri je nekaj časa delal. Kot pisatelj in dramatik se razlikuje od drugih piscev. Njegov jezik je nekaj posebnega. V njem je tudi nekaj ironizma, ki razkriva njegovo razumevanje sveta in sebe. Bil je pošten, zato v času, ko je bil minister, ni pisal. Ne politika in ne pisanje zanj nista bili »popoldanski obrti«, ampak je bil prepričan, da vsaka zahteva celega človeka, je povedal dr. Igor Grdina.
Dr. Andreja Zver Valič je menila, da bi bil lahko nedeljski pogovor zametek širšega zanimanja Kranjčanov za življenje in delo uglednega meščana in častnega občana.